Japec Jakopin je bil najprej zdravnik. Opravil je študij medicine in nato doktoriral še iz kardioloških znanosti. Postal je profesor na ljubljanski medicinski fakulteti. Na koncu pa se je pričel ukvarjati s tistim, kar ga je zares veselilo – oblikovanjem jadrnic.

V svoji karieri sta skupaj z bratom Jernejem Jakopinom, po izobrazbi arhitektom, pobrala vrsto nagrad za svoje delo na področju oblikovanja in izdelave plovil. V obdobju pred finančno krizo sta postala vzhajajoči podjetniški zvezdi v Sloveniji. Njuno podjetje je beležilo milijonske prihodke.

Nato pa sta brata leta 2011 kot večinska lastnika ustanovila Razvojni center Seaway Yachts, s katerim bi razširila svoj posle izdelave jadrnic. Država je ustanovitev centra podprla z več kot enajstimi milijoni javnega denarja. A danes je razvojni center v stečaju, subvencije javnega denarja ne bodo nikoli povrnjene, vpleteni pa čakajo na pričetek sojenja zaradi domnevnih kaznivih dejanj v zvezi s financiranjem centra.

Japec in Jernej Jakopin: razvojni in podjetniški zvezdi

Japec in Jernej Jakopin sta se z oblikovanjem jadrnic pričela ukvarjati že leta 1983. Takrat sta jih oblikovala za begunjsko družbo Elan. Nato sta ste spustila tudi v izdelavo lastnih jadrnic. Postala sta največja proizvajalca luksuznih jadrnic iz ogljikovih vlaken na svetu. Eno izmed njunih plovil je dvakrat zapored osvojilo naslov evropska jadrnica leta.

Nagradam na področju oblikovanja in izdelave jadrnic so sledili tudi podjetniški uspehi. Še leta 2010 je imelo podjetje Seaway Group, v kateri sta bila Jakopina približno polovična lastnika, 300 zaposlenih. Podjetje je leta 2007 in nato spet 2010 dobilo priznanje gazela za hitro rastoče podjetje časnika Dnevnik. Jernej Jakopin je leta 2005 dobil tako imenovanega gospodarskega oskarja: nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

Nato pa je sledil preobrat na podjetniški poti bratov Jakopin. Povzročila ga je ustanovitev razvojnega centra Seaway Yachts.

Enajst milijonov evrov javnega denarja za izdelovalca jadrnic

Leta 2011 je ministrstvo za gospodarstvo s skupno kar 161 milijoni evrov javnega denarja podprlo ustanovitev sedemnajstih razvojnih centrov. Petinosemdeset odstotkov tega denarja so predstavljala evropska sredstva, preostanek pa denar iz državnega proračuna. Ti centri naj bi postali središča tehnološkega preboja slovenskega gospodarstva. Razvijali naj bi nove produkte, ki bi jih lahko z visokim dobičkom prodali doma in v tujini. S tem bi poskrbeli za nova in dobro plačana delovna mesta in na koncu tudi več davkov v državni blagajni.

Eden izmed razvojnih centrov, ki je dobil državni denar, je bil tudi Seaway Yachts. Večinska lastnika centra sta bila prek svojih podjetij Japec in Jernej Jakopin. Ministrstvo je ustanovitev razvojnega centra subvencioniralo z 11,3 milijona evrov javnega denarja. Približno enako vsoto denarja pa so morali v razvojni center vložiti ustanovitelji sami.

V razvojnem centru naj bi glede na uradno pojasnilo razvijali ključno tehnologijo s področja materialov in energetsko pogonskih sistemov ter njihovo uporabo v okviru inovativnih, visokotehnoloških produktov z visoko dodano vrednostjo na širšem področju navtične in paranavtične industrije. Projekt bi morali zaključiti do konca leta 2014. A zaradi neizpolnitve kriterijev in celo sumov goljufij je gospodarsko ministrstvo od razvojnega centra v začetku leta 2015 zahtevalo vračilo vseh 11,3 milijona evrov javnega denarja in še za 2,5 milijona evrov obresti.

Javni denar v zasebna podjetja bratov Jakopin

Kaj je šlo narobe?

Nepravilnosti je bilo precej, našteli bomo le glavne tri. Pri prvi je šlo za nedopustno financiranje podjetij v solasti bratov Jakopin. Razvojni center je namreč orodja za svoje delo za kar 4,8 milijona evrov nabavil prav od podjetja Seaway Group, namesto da bi jih v skladu s pravili evropskih razpisov nabavil od neodvisnega ponudnika. »Ugotovljeno je bilo, da izbor dobavitelja ni bil neodvisen, saj ponudbo Seaway Group, naročnika in komisijo za izbor omenjene nabave orodij povezuje ista oseba (ista oseba je podpisnik pogodb na strani naročnika in dobavitelja, ista oseba tudi v interni komisiji, ki je vodila izbor dobavitelja za vse štiri dobave opreme). Glede na to, da je bila ista oseba v vlogi prodajalca in kupca, ni bilo mogoče ugotoviti, čigave interese je zastopala,« se glasi razlaga iz dokumentov ministrstva za gospodarstvo, ki smo jih pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja.

Druga nepravilnost se nanaša na gradnjo proizvodne hale v Puconcih. Za gradnjo je razvojni center porabil kar 4,6 milijona evrov, v hali pa bi morali glede na pogoje razpisa za financiranje razvojnih centrov s proizvodnjo jadrnic pričeti že maja 2014. A leto dni pozneje v hali še kar niso začeli s proizvodnjo plovil.

Tretja nepravilnost pa so bila nedopustna posojila ustanovitelju razvojnega centra. Ob začetku projekta vzpostavitve razvojnega centra je Seaway Yachts od gospodarskega ministrstva vnaprej dobil slabih 4,4 milijona evrov subvencije. Ta denar bi morali porabiti strogo za vzpostavitev in delovanje razvojnega centra. Namesto tega pa je razvojni center večino te javne subvencije – 3,3 milijona evrov – posodil podjetju Seaway Group. S tem je nenamensko porabil državna sredstva, so ugotovili revizorji.

Dolg razvojnega centra prek slabe banke poplačali davkoplačevalci

Zaradi naštetih nepravilnosti je gospodarstvo ministrstvo od razvojnega centra Seaway Yachts v začetku aprila 2015 zahtevalo vračilo vseh 11,3 milijona evrov subvencij in še 2,5 milijona evrov obresti. Takrat je bil razvojni center že en mesec v stečaju. Država si je sicer z unovčitvijo bančne garancije uspela povrniti 7,6 milijona evrov subvencije. Toda: bančno garancijo je razvojnemu centru dala Factor banka. Ker se je ta banka v času finančne krize pripojila Družbi za upravljanje terjatev bank oziroma slabi banki, je teh 7,6 milijona evrov ministrstvu izplačala prav slaba banka. Ker pa slaba banka upravlja z davkoplačevalskim denarjem, smo torej dolg razvojnega centra ministrstvu plačali davkoplačevalci in ne brata Jakopin ali ostali lastniki razvojnega centra.

Ministrstvo tako najverjetneje od razvojnega centra ali njegovih lastnikov ne bo dobilo vrnjenega niti centa javnega denarja. Obenem pa je zaradi ugotovljenih nepravilnosti v primeru Seaway Yachts v evropski proračun ministrstvo moralo vrniti 9,6 milijona evrov.

S tožilstva so nam januarja letos sicer sporočili, da so že aprila lani proti trem osebam v primeru družb iz skupine Seaway vložili tudi obtožnico zaradi sumov goljufije na škodo evropskih sredstev. Proti komu točno so jo vložili, na tožilstvu ne izdajajo. Obtožnica je že pravnomočna, sojenje pa se še ni začelo, gre sklepati iz odgovora tožilstva. Razvojni center Seaway Yachts pa je v stečaju za seboj pustil kar 56 milijonov evrov dolgov, do bank, dobaviteljev in države.

Zadnji direktor razvojnega centra: »Šlo je za tipično zgodbo slovenskega podjetništva«

Kako se je lahko projekt dveh priznanih načrtovalcev in izdelovalcev jadrnic končal s propadlim poslom, kazenskimi ovadbami in milijonskimi dolgovi do upnikov?

Za komentar smo najprej prek elektronske pošte zaprosili brata Jakopin. Govorili smo z Japcem Jakopinom, ki pa zadeve ni bil pripravljen uradno pojasnjevati.

Zato smo se za komentar obrnili še na zadnjega direktorja razvojnega centra Seaway Yachts, Bogdana Topiča. Kot nam je pojasni Topič, je direktor razvojnega centra oktobra 2014 postal na željo posrednega manjšinskega lastnika razvojnega centra, družbe KD Group. Takrat je bil razvojni center po besedah Topiča že v hudih poslovnih težavah.

Razvojni center ni mogel več odplačevati bančnih posojil, zato se je uspel z bankami dogovoriti za reprogramiranje odplačevanja, nam je pojasnil Topič. Težava pa je nastala, ko je država zaradi nepravilnosti zahtevala vračilo evropskih sredstev. Takrat pa so tudi banke odstopile od reprograma, kar je bila logična poteza bank, je povedal Topič. Zato je moral razvojni center poslati v stečaj.

Jadrnice so bile same po sebi sicer dober nišni produkt, zato je v projektu videl potencial, nam je pojasnil Topič. Glavna težava poleg domnevnih zlorab evropskih sredstev pa je bila po Topičevem opažanju slaba organizacija delovanja razvojnega centra in proizvodnje jadrnic: »To je bilo narejeno ‘umetniško’, v razvojnem centru niso imeli niti finančnega direktorja.« V proizvodnji jadrnic niso uveljavili standardov proizvodnje, ki jih takšen način masovne proizvodnje potrebuje. Denar se je obenem porabljal na neracionalen način, v proizvodno halo v Puconcih so na primer vgrajevali drago nadstandardno razsvetljavo, ki jo takšna hala ne potrebuje, je pojasnil Topič.

Razvojni center Seaway je tako po mnenju Topiča »tipična zgodba slovenskega podjetništva, ko nekdo ne more zapustiti svojega ‘razvojnega otroka’ in ga nato ugonobi«. Brata Jakopin sta bila po njegovem mnenju dobra razvojnika in obrtnika, ki sta znala izdelati omejeno število jadrnic. Nista pa imela znanja, kako organizirati masovno proizvodnjo v okviru razvojnega centra. Obenem nista pustila, da bi to proizvodnjo vodili posamezniki, ki se na to spoznajo, je še povedal Topič.

Brata Jakopin razlogov za propad razvojnega centra nista želela javno komentirati.

Avtor člankov: Anže Voh Boštic
Vodja/urednica projekta: Taja Topolovec
Urejanje člankov in preverjanje dejstev: Taja Topolovec, Lenart J. Kučić
Lektura: Ana Bogataj
Ilustracije: Metod Blejec
Zasnova infografik: Anže Voh Boštic, Taja Topolovec
Oblikovanje infografik in vizualij: Metod Blejec; Ozadje: Google Earth, Landsat/Copernicus