Podjetje Razvedrilo, tiskarstvo, priprava na tisk in knjigoveštvo, d. o. o., je decembra 2009 od Abanke dobilo posojilo v višini 670.000 evrov. Država je za to posojilo jamčila s poroštvom 234.500 evrov.

Februarja 2012 je banka unovčila poroštvo države. Slednja je banki plačala 242.249 evrov.

Manj kot leto dni po unovčenju poroštva, decembra 2011, je šlo Razvedrilo v stečaj. Stečajni upravitelj Dušan Taljat pa je ob stečaju ugotovil nekatere sporne posle podjetja. Sodeč po enem izmed poročil o stečaju je podjetje tri mesece pred stečajem poplačalo dolgove do nekaterih upnikov s pomočjo plačil, cesij, asignacij, verižnih kompenzacij in podobno. Ob tem je pregledal posle, ki so bili višji od 5000 evrov, in ugotovil, da je takih spornih poslov v zadnjih treh mesecih poslovanja za 321.000 evrov.

Upravitelj bi lahko te posle izpodbijal na sodišču, vendar ni nihče izmed upnikov založil denarja za sodni postopek. Izplen postopka bi bil obenem vprašljiv, je upnikom razložil Taljat. Četudi bi na sodišču uspeli, ni nujno, da bi lahko sredstva dejansko izterjali.

Najvišji izmed spornih poslov je bila izročitev strojev podjetja Razvedrilo njegovemu upniku, družbi DZS Grafik. S tem je Razvedrilo poplačalo 260.000 evrov obveznosti do DZS Grafika. Vendar pa naj bi s tem podjetje Razvedrilo družbo DZS Grafik postavilo v boljši položaj kot ostale upnike. Zato je upravitelj od DZS Grafika zahteval vračilo strojev. DZS Grafik na to ni pristal.

Zaradi poslov s stroji je Taljat tudi podal naznanilo suma kaznivega dejanja, nam je zapisal v elektronskem sporočilu. Policijska uprava je nato podala kazensko ovadbo, ki pa jo je tožilstvo leta 2015 zavrglo.

Taljat je policiji sum kaznivega dejanja naznanil tudi v zvezi s poslovanjem Razvedrila z družbo Delikatesa. Razvedrilo je leta 2010 30 odstotkov poslovnega deleža tega podjetja prodalo družbi Delikatesa za dobrih 505.000 evrov. Toda Delikatesa Razvedrilu kupnine ni plačala. Ob stečaju je upravitelj nato Delikateso pozval k vplačilu kupnine za 30-odstotni delež Razvedrila. Iz Delikatese pa so mu odgovorili, da je bil leta 2011 med podjetjema sklenjen aneks, s katerim so znižali kupnino na 311.718 evrov. Direktor Razvedrila je obstoj aneksa potrdil, obenem pa je upravitelju zatrdil, da mu je bil podpis aneksa podtaknjen in ga zato ne priznava.

Razvedrilo v svojih bilancah ni upoštevalo znižane kupnine za delež podjetja, temveč je izkazovalo terjatev do Delikatese v višini prvotne kupnine, torej dobrih 500.000 evrov. Zaradi tega je upravitelj na policijo podal sum storitve kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin. Na podlagi podatkov, ki jih je upravitelj dobil od tožilstva, ni jasno, ali so tožilci ta sum kaznivega dejanja sploh preiskovali, nam je pojasnil Dušan Taljat.

Upniki so v stečaju Razvedrila prijavili za 4,8 milijona evrov terjatev. V stečaju pa se je nabralo le za 286.000 evrov premoženja. Upniki so tako dobili povprečno poplačanih 6 odstotkov terjatev.

Država je od podjetja uspela izterjati 79.067 evrov unovčenega poroštva. Preostalih 163.182 evrov unovčenega poroštva smo banki pokrili davkoplačevalci.