Protikorupcijsko komisijo preiskuje policija, a noče povedati, ali preiskuje Štefaneca

Predsednika bi lahko preiskovali, ker policiji domnevno ni ovadil uslužbenca komisije, ki je na črno parkiral v garažni hiši, čeprav bi ga po zakonu moral. Policija pri obveščanju javnosti glede preiskave uporablja dvojna merila.

kpk1

Predsednik komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je vsak mesec deležen več kritik javnosti. Pred nekaj meseci je presenetila ugasnitev aplikacije Supervizor, komisijo je v času njegovega vodstva zapustilo okoli 10 uslužbencev, število prijav in rešenih zadev komisije upada.

A zdaj bi se Štefanecu lahko obetale še hujše težave. Kot so nam potrdili pri ljubljanski policijski upravi, zaradi »dela poslovanja« KPK vodijo predkazenski postopek. V zadeve, ki jih preiskujejo, je vpleten tudi Štefanec. A policija kljub določilom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki ji to omogočajo, noče povedati, ali je Štefanec tudi osumljenec.

Parkiranje na črno v garažni hiši

Iz pogovorov z več viri blizu KPK smo izvedeli, da bi šef KPK najverjetneje moral biti med osumljenci. Štefanec namreč kljub zbranim dokazom domnevno policiji ni pravočasno prijavil sodelavca komisije, ki je že dlje časa svoj avtomobil na črno parkiral v zasebni garažni hiši pod stavbo, v kateri so prostori KPK.

Po pripovedovanju več zanesljivih virov, ki so znani uredništvu, a jih na njihovo lastno željo ne navajamo, naj bi šla zgodba takole: Eden izmed uslužbencev KPK se je z varnostnikom garažne hiše, s katero upravlja podjetje SPL, dogovoril za brezplačno parkiranje. Varnostnik je uslužbencu povedal, da na določenih prostorih, ki jih ima v zakupu družba Mercator, ne parkira nihče, uslužbenec KPK pa je na tem mestu nato redno parkiral svoj avtomobil. S tem se je izognil plačilu parkirnine podjetju SPL – torej je podjetje s pomočjo varnostnika domnevno pretental za najemnino parkirnega prostora.

A uslužbenec KPK je imel še eno težavo. Ob vsakem parkiranju je moral poklicati varnostnika, da mu je odprl zapornico pred vhodom v garažno hišo. Zato je uslužbenec v imenu KPK pri podjetju SPL naročil še eno kartico za parkiranje v garažni hiši s pojasnilom, da jo bodo uporabljali le občasno, za obiskovalce komisije, ki bodo med obiskom potrebovali parkirno mesto. Kartico je za vstop v garažno hišo nato dnevno uporabljal uslužbenec sam. Ta uslužbenec kartice prav tako ni zavedel v sistem komisije kot uraden inventar KPK.

To prevaro uslužbenca so na KPK odkrili lani kmalu po prihodu Borisa Štefaneca. Po odkritju so pristojni na KPK od upravljavca parkirne hiše pridobili izpisek parkiranj, iz katerega je bilo razvidno, da je uslužbenec dnevno »na črno« parkiral v garažni hiši. Izpisek so skupaj z ostalim dokazi predložili Štefanecu z namenom, da se kršitelja prijavi policiji.

Toda: kot so nam zatrdili naši viri, naj bi Štefanec s kazensko ovadbo zoper svojega podrejenega čakal tako dolgo, da je zadeva zastarala. V kolikor to drži, je Štefanec prekršil najmanj dva zakona. Prvi je zakon o kazenskem postopku, ki v 145. členu zapoveduje: »Vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili so dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni ali če kako drugače zvedo zanje.« Večjo skrb za Štefaneca pa predstavlja kazenski zakonik, ki v 281. členu pravi: »Uradna oseba, ki zavestno opusti ovadbo kaznivega dejanja, za katero zve pri opravljanju svoje službe, če je zanj z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, storilec pa se preganja po uradni dolžnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.«

Ker bi lahko šlo v primeru parkiranja »na črno« za dejanje goljufije, za katero kazenski zakonik predpisuje do tri leta zapora, bi lahko bil Štefanec za opustitev ovadbe tudi kazensko odgovoren. Podobno drži tudi, če gre v primeru ravnanja uslužbenca za zlorabo uradnega položaja ali pravic, za katero je v primeru finančne koristi uslužbenca zagrožena celo petletna zaporna kazen.

Dva primera, dva različna odziva policije

Na ljubljansko policijsko upravo smo naslovili vprašanje, ali preiskujejo zgoraj opisani primer. Za podcrto.si so potrdili, da glede parkiranja na črno v garažni hiši vodijo predkazenski postopek. Niso pa želeli uradno potrditi, ali Štefaneca v postopku obravnavajo kot osumljenca. Kot so nam pojasnili, osebnih podatkov osumljencev ne smejo izdajati javnosti.

A to ne drži povsem: tretji odstavek 6. člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) določa, da morajo javni organi na zaprosilo javnosti posredovati tudi osebne podatke javnega uslužbenca ali funkcionarja, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker je Štefanec javni uslužbenec, preiskava policije pa je povezana z opravljanjem funkcije predsednika KPK, bi nam policija te podatke morala dati. Namesto tega pa so pristojni za odnose z javnostmi na ljubljanski policijski upravi odločanje o posredovanju informacij glede Štefaneca predali svojemu pooblaščencu za dostop do informacij javnega značaja. Ta o naši zahtevi odloča že od 3. oktobra.

Policija pa pri obveščanju o preiskavi KPK uporablja tudi dvojna merila. V postopku zoper nekdanjo premierko Alenko Bratušek zaradi samopredlaganja za članico evropske komisije namreč policiji ni bilo težko povedati, da je »Kaznivega dejanja osumljena oseba, ki je delovala v izvršilni veji oblasti. Preiskovalci sumijo, da je bilo kaznivo dejanje izvršeno z namenom pridobitve nepremoženjske koristi v postopku obravnave in predlaganja kandidatov za položaj v enem od organov EU«. Iz tega sporočila policije seveda ni težko sklepati, kdo je osumljenec.

Policijo smo zato zaprosili, naj nam tako kot v primeru Alenke Bratušek tudi v primeru preiskave KPK povedo, katere funkcije opravljajo osumljenci in katerega kaznivega dejanja so osumljeni. Predstavniki ljubljanske policijske uprave nam niti tega niso želeli povedati.

Dvojna merila policije pa predsedniku KPK Štefanecu in predsedniku države Borutu Pahorju omogočajo izogibanje našim vprašanjem glede preiskave na KPK.

Štefanec policijske preiskave KPK tako ni želel komentirati. »Dokumentacijo in informacije v zvezi z vsemi primeri, ki so se kot nepravilnosti omenjale pri poslovanju KPK, je predsednik 15. oktobra 2014 izročil generalnemu državnemu tožilcu, kar je takrat tudi javno povedal. Ostalih informacij v zvezi s primerom do zaključka postopka ne moremo posredovati,« so nam sporočili s komisije.

Na Pahorjev kabinet pa smo naslovili vprašanje, ali je oseba, ki se zaradi svojega delovanja kot predsednik komisije za preprečevanje korupcije znajde v predkazenskem postopku policije, še primerna za vodenje KPK. Pahor je namreč tisti, ki je Štefaneca imenoval na mesto predsednika KPK. »O morebitnem navedenem postopku v Uradu predsednika Republike Slovenije nimamo nikakršnih informacij in jih zato tudi ne moremo komentirati,« se je glasil odgovor urada predsednika republike.

Informacija, ali se je nek funkcionar zaradi svojega dela znašel v predkazenskem postopku, je po našem mnenju nedvomno v interesu javnosti. Še posebej, če je ta funkcionar predsednik organa, ki bi se moral boriti proti korupciji.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nadzor nad javnim sektorjem

Kako dobro delujejo javna uprava in državna podjetja, ki jih plačujemo davkoplačevalci oziroma so odgovorni državljanom? Nadzorujemo zaposlovanje, učinkovitost in korupcijo v javnem sektorju.

90 prispevkov

Epizoda 24: izgubljeni milijoni v razvojnih centrih

Lažne študije, prebarvani stroji, goljufije in druge nepravilnosti v razvojnih centrih, ki bi morali postati gonilo tehnološkega napredka v Sloveniji.

Tema: Evropska sredstva, Nadzor nad javnim sektorjem, Podcast
Podcast,

Seznam razvojnih centrov, v katerih so ugotovili hujše nepravilnosti

Pri Pod črto smo analizirali deset razvojnih centrov, pri katerih je proračunska inšpekcija ugotovila za več 100.000 evrov ali celo …

Tema: Evropska sredstva, Nadzor nad javnim sektorjem
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno