Primer Marina: sporna pomoč odvetnikov pri domnevni zlorabi prostitucije

Preiskava kluba Marina je razkrila, da so odvetniki svetovali obtoženim, kako se izogniti morebitnemu pregonu zaradi zlorabe prostitucije.

Ilustracija: Una Rebič

Lastniki kluba Marina so z domnevno zlorabo prostitucije v najbolj zloglasnem bordelu pri nas v le nekaj letih zaslužili milijone evrov. Ključno za ohranitev teh visokih zaslužkov je bilo skrivanje njihove dejanske vloge pri vodenju Marine.

Navzven so lastniki kluba dajali vtis, da se v odnose med prostitutkami in njihovimi strankami v Marini ne vmešavajo. Klub je ponujal le prostor za prodajo spolnih storitev strankam. Kdaj bodo prostitutke nudile spolne storitve strankam in pod kakšnimi pogoji, naj bi bilo odvisno le od prostitutk samih.

Toda, kot smo konec oktobra lani razkrili v naši preiskavi delovanja kluba Marina, v resnici ni bilo tako. Lastniki in vodje kluba so ženskam, ki so bile vključene v prostitucijo, odrejali, kdaj morajo delati in koliko časa traja izmena v klubu. Izmene so trajale tudi po 12 ur ali več, ženske pa so morale delati tudi, če so bile bolne.

Kakršnokoli siljenje posameznic ali posameznikov v prostitucijo je kaznivo. Pri prikrivanju dejanskega stanja prostitucije v klubu Marina pa so po tožilskih dokumentih sodeč sodelovali tudi odvetniki, ki so obtoženim svetovali, kako se ogniti morebitnemu pregonu zaradi zlorabe prostitucije.

Ekonomski pritisk glavno sredstvo obvladovanja žensk

Če ženska, ki je delala v klubu Marina, ni več dni vnaprej zaprosila za odsotnost z dela oziroma je klub zapustila pred koncem izmene, je dobila črno piko. Tri ali štiri črne pike pa so pomenile prepoved nadaljnjega dela v klubu.

Ženske, ki so bile vključene v prostitucijo v klubu Marina, so bile večinoma iz revnih predelov Romunije. Pogosto so morale finančno skrbeti za svoje družine. Izguba dohodka v primeru prepovedi dela v Marini je tako zanje pomenila izpad nujno potrebnega zaslužka za preživljanje družine.

Takšen ekonomski pritisk nad osebami v prostituciji po opažanju strokovnjakov in mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi, vse bolj nadomešča fizično nasilje. Fizično nasilje je namreč za razliko od ekonomskega izkoriščanja precej lažje dokazovati in preganjati v morebitnem kazenskem postopku. Obenem bi vidni znaki nasilja na osebah, ki so vključene v prostitucijo, lahko nekatere stranke odvrnili od nakupa spolnih storitev.

Mnoge ženske, ki so delale v Marini, so bile po ugotovitvah policije pod nadzorom romunskih zvodnikov. Tem so morale dajati del svojega zaslužka. Če so izgubile možnost dela v klubu, so morale te ženske najverjetneje računati tudi na jezo svojih zvodnikov.

Kot gre sklepati iz dokumentacije o preiskavi kluba Marina, ki smo jo pridobili na Pod črto, je pri sistemu kaznovanja s črnimi pikami sodeloval tudi eden izmed odvetnikov. Ta je vodjem kluba svetoval, naj na ta način kaznujejo prostitutke. Vodjem Marine sta ob njem pri poslu z nasveti pomagali vsaj še dve odvetnici. Ena izmed njiju je celo nekdanja sodnica in trenutna članica Sodnega sveta.

Njihova vpletenost sproža vprašanja o etičnosti delovanja odvetnikov in sposobnosti odvetniške zbornice pri nadzoru spornega delovanja svojih članov. Kot smo ugotovili, je stanovska organizacija odvetnikov pri svojih pojasnilih o odkrivanju in sankcioniranju spornega delovanja svojih članov redkobesedna.

V Marini skrivali dejanski način delovanja kluba

Vodje Marine so z domnevno zlorabo prostitucije od odprtja kluba avgusta 2014 do policijske racije v začetku 2019 zaslužili vsaj 21 milijonov evrov. V tem času je klub obiskalo okoli 150.000 moških. V prostitucijo v klubu pa je bilo vključenih najmanj 413 žensk.

Glavno vlogo pri vodenju kluba so imeli Sergej Racman, Jože Kojc in Dejan Šurbek. Javnosti najbolj poznan je Racman – najprej kot soustanovitelj Kmečke družbe, ki je od prebivalcev Slovenije odkupovala certifikate, nato pa kot ustanovitelj ljubljanskega kino kompleksa Kolosej. Jože Kojc je nekdanji policist iz Maribora, ki se je nato pričel ukvarjati s podjetništvom. Dejan Šurbek je tako kot Kojc podjetnik iz Maribora. Leta 2018 je kupil propadlega tržiškega obutvenega velikana, podjetje Peko. Poleg omenjene trojice je pomembno vlogo v Marini igrala tudi Vesna Ternovec iz Šempetra pri Gorici. Vodila je dnevno poslovanje kluba.

Za uspeh Marine je bilo ključno poskrbeti za dovolj veliko prisotnost žensk v klubu glede na število moških strank. Premalo žensk bi lahko povzročilo, da bi stranke odšle drugam.

Predstava za javnost je bila sledeča: po zagotovilih vodij kluba v medijih so bili tako moški kot ženske obiskovalci oziroma gostje v klubu Marina. Za vstop v klub so plačali od 60 do 85 evrov. Nato pa so se v klubu sami dogovorili, kaj bodo v njem počeli.

V resnici pa je to veljalo le za moške obiskovalce. Pogoj za vstop v klub je zanje bilo le plačilo vstopnine. Pri ženskah pa je bilo drugače. Pred prihodom so se morale prijaviti prek spletne strani kluba. V klubu so jim nato bodisi odobrili bodisi zavrnili vstop. Če so jim vstop odobrili, so jim določili, ob katerih dneh morajo delati v klubu. Na ta način so dosegli dovolj veliko ponudbo žensk za moške stranke ob kateremkoli času.

Zakaj so morali vodje kluba skrivati to početje? Slovenska zakonodaja dovoljuje le samostojno delo tistih, ki prodajajo spolne storitve. Kakršnokoli organiziranje prostitucije je pri nas kaznivo in se preganja kot zloraba prostitucije. Za zlorabo prostitucije gre vedno, ko ima storilec od kontinuiranega in utečenega nudenja spolnih storitev drugih oseb proti plačilu določen zaslužek oziroma finančno korist. Pri tovrstnem kaznivem dejanju je ogroženo predvsem zdravje ljudi, to je žensk, ki so vključene v prostitucijo, in posledično koristnikov spolnih uslug. Prav tako je bilo pri delovanju kluba ogroženo premoženje žensk, ki so bile vključene v prostitucijo in naj bi morale določen del zaslužka nameniti za plačevanje vstopnine v klub. Tudi izbira žensk za delo v klubu in določanje, kdaj morajo delati, po trditvah tožilstva ustreza definiciji zlorabe prostitucije.

Vodje Marine so morali poskrbeti, da so se ženske držale razporeda. V ta namen so razvili že omenjen sistem kaznovanja s črnimi pikami, ki je lahko privedel do prepovedi nadaljnjega dela v klubu. Kot je razvidno iz dokazov, ki jih je policija zbrala v preiskavi delovanja Marine, naj bi pri tem sistemu pomembno vlogo igral tudi mariborski odvetnik Filip Primec.

To razkriva zasežena korespondenca policije med Primcem in Vesno Ternovec, ki je vodila dnevno poslovanje Marine. Že leta 2015 se je Ternovec potožila Primcu glede nenapovedanih odpovedi prostitutk. V klubu bi moralo vsak dan delati najmanj trideset žensk, zato bi morale ženske po besedah Ternovec svojo odsotnost z dela na določen dan napovedati vsaj štiri dni prej. Če ženske namreč svoje odsotnosti ne napovejo štiri dni vnaprej, je v Marini več strank kot žensk, ki so vključene v prostitucijo.

Odvetnik Primec je Ternovec svetoval, da naj v primerih nenadnih odpovedi ženskam odobri »odsotnost z dela«. Ob tem pa naj jim da vedeti, da jim bo vstop v klub odslej onemogočen, ker njihovih novih rezervacij ne bodo odobrili. Po mnenju tožilstva je s tem nasvetom odvetnik Primec Vesni Ternovec predlagal, da naj nadaljuje z ustaljenim kaznovanjem žensk v primeru nenadnih odpovedi.

Za komentar sodelovanja z vodji kluba Marina smo konec lanskega leta prosili tudi Filipa Primca. Odgovoril nam je, da je razmerje med stranko in odvetnikom zaupne narave in da zaradi tega zadeve ne more komentirati.

Primec je Vesni Ternovec z nasvetom pomagal tudi v primeru organizacije ginekoloških pregledov prostitutk v Marini. V komunikacijo je bila vključena še ena mariborska odvetnica – Maja Praviček. Ternovec je oba odvetnika seznanila, da ženske, ki so delale v klubu, povprašujejo po ginekoloških pregledih in testih za spolno prenosljive bolezni. Vprašala ju je, ali lahko ženskam razdeli letake s kontaktnimi podatki ginekološke ambulante v Italiji.

Primec je Vesni Ternovec deljenje takšnih letakov odsvetoval. Namesto tega ji je v elektronskem sporočilu predlagal, da naj omogoči ginekološkim ambulantam oglaševanje svojih storitev v klubu. Maja Praviček je prav tako po elektronski pošti Vesni Ternovec izrazila strinjanje z nasvetom Filipa Primca. Praviček je še zapisala, da je najbolje, da se o zadevi pogovorijo po telefonu.

S prošnjo za komentar smo se obrnili tudi na Majo Praviček. Pisali smo ji na javno objavljen naslov elektronske pošte, jo klicali na objavljene telefonske številke in ji poslali SMS sporočilo. Vendar nam na nobenega izmed naših sporočil ni odgovorila.

Razjasnitev vloge Maje Praviček pri poslovanju kluba Marina je še posebej pomembna zaradi položajev, ki jih zaseda odvetnica. Sodeč po življenjepisu, objavljenem na njeni spletni strani, je bila Praviček med letoma 1998 in 2008 sodnica okrajnega sodišča v Mariboru. Med letoma 2004 in 2008 je bila celo predsednica tega sodišča. Trenutno pa je Praviček članica Sodnega sveta. Sodni svet je državni organ, ki med drugim izbira kandidate za sodnike in nadzira delo sodnikov. V primeru hujših kršitev lahko sodnikom celo odvzame mandat.

Sodni svet smo konec lanskega leta prek elektronske pošte vprašali za komentar dela Maje Praviček za klub Marina. Odgovorili so nam, da nimajo podatkov o tem, da je Praviček osumljenka v tem postopku ali da bi proti njej tekel kakršenkoli postopek. Z ugotovitvami policije oziroma tožilstva o delu Maje Praviček v primeru Marina pa niso seznanjeni. Zato jih tudi ne morejo komentirati.

Da naj bi bila Maja Praviček skupaj s Filipom Primcem osumljenka v primeru Marina, so sicer že januarja 2020 poročale Primorske novice.

Poleg Primca in Praviček pa je z obtoženimi v primeru Marine sodelovala še odvetnica Maja Krašovec Orel iz Nove Gorice. Soustanovitelju Marine Dejanu Šurbku je v začetku leta 2018 po telefonu razlagala pravno tveganje njegove vpletenosti v prostitucijo. O tem se je po lastnih besedah Krašovec Orel pozanimala tudi pri nekaterih tožilcih. Na koncu je Šurbku svetovala, da naj pri zaračunavanju vstopnin za vstop v klub ne bo »preveč požrešen«, da mu ne bodo mogli očitati izkoriščanja prostitucije. Opozorila ga je še, da je način delovanja Marine v Sloveniji unikat. Zato ni jasno, kako bodo na delovanje Marine gledali tožilci. »Odtehtalo bi tisto, ali se ti okoriščaš na njihov račun, samo glede na to, da nimaš neposrednega stika z njimi, po mojem, da ne,« je glede možnosti kazenske odgovornosti Šurbka v primeru dela prostitutk v Marini zaključila Krašovec Orel.

Iz pogovora med Krašovec Orel in Šurbkom je moč zaključiti, da se je odvetnica zavedala, kaj se dogaja v klubu. A to ni vse. Iz nadaljevanja pogovora je moč sklepati, da se je Krašovec Orel zavedala tudi, da so nekatere ženske, ki so delovale kot prostitutke v klubu Marina, žrtve trgovine z ljudmi. Šurbka je namreč opozorila, da se izven Marine dobivajo z zvodniki in jim dajejo svoj zaslužek. To naj bi opazili tudi okoliški prebivalci, zaradi česar je na dogajanje postala pozorna tudi policija. Možno je, da so zvodniki v nekaterih primerih tudi možje prostitutk. V tem primeru bo imelo v kazenskem postopku tožilstvo bistveno težjo nalogo pri pregonu zvodnikov, je Krašovec Orel še povedala Šurbku.

Tudi Maja Krašovec Orel ni želela komentirati svojih nasvetov Dejanu Šurbku iz razloga varovanja zaupnosti komunikacije odvetnika s stranko.

Kriminal v Sloveniji preiskujemo z vašo pomočjo. Podprite nas v letu 2021!

Tožilstvo želi proti odvetnikom vložiti obtožnico

Zgoraj opisana komunikacija odvetnikov je del dokazov, s katerimi želi tožilstvo vodjem Marine dokazati zlorabo prostitucije. Trenutno na koprskem okrožnem sodišču poteka sojenje proti vodjem kluba, receptorkam Marine in nekaterim ostalim osebam, vključenim v delovanje kluba.

Tožilstvo pa želi preganjati tudi odvetnike. Kot rečeno, so Primorske novice v začetku leta 2020 poročale, da sta se med osumljenimi znašla tudi odvetnika Filip Primec in Maja Praviček. Primec nam je zagotovil, da s tem ni seznanjen. Praviček se na naša vprašanja ni odzvala. Maja Krašovec Orel po lastnih besedah prav tako ni seznanjena, da bi proti njej zaradi Marine potekali kakršni koli postopki.

Mediji pa so januarja letos poročali, da želi tožilstvo proti Filipu Primcu in Maji Praviček vložiti obtožnico zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije. Konec lanskega leta naj bi po poročanju medijev namreč tožilstvo sodišče zaprosilo za soglasje za vložitev neposredne obtožnice. Februarja letos nam je tožilstvo to potrdilo in sporočilo, da sodišče o zaprosilu še ni odločilo.

Z vprašanjem o preiskovanju omenjene trojice smo se obrnili tudi na specializirano državno tožilstvo. Zaradi interesa predkazenskega postopka in varovanja osebnih podatkov nam informacij o tem ne morejo posredovati, so odgovorili na tožilstvu.

Delovanje Primca, Praviček in Krašovec Orel v primeru Marine odpira širše vprašanje neetičnega ali celo kaznivega delovanja odvetnikov v Sloveniji pri svetovanju svojim strankam. Ali je Marina le osamljen primer takšnega delovanja ali pa gre za sistemsko težavo?

Odgovore na to temo smo želeli pridobiti od odvetniške zbornice. Gre za stanovsko organizacijo, ki je pristojna tudi za sankcioniranje neetičnega ali celo nezakonitega delovanja svojih članov.

V elektronskem sporočilu smo zbornico seznanili, da preiskujemo sporno svetovanje odvetnikov vodjem kluba Marina. Zaprosili smo jih za mnenje, kako razširjeno je po mnenju zbornice takšno delovanje odvetnikov in koliko takšnih postopkov je zbornica že vodila proti odvetnikom.

Od zbornice želenih informacij nismo dobili. Odgovorili so nam le, da s primerom Marina niso seznanjeni in da zato zadeve ne morejo komentirati. Zbornico smo nato opozorili, da nas ne zanima komentar primera Marina, temveč splošna problematika spornega sodelovanja odvetnikov s svojimi strankami.

Na zbornici nam kljub temu niso dali želenih pojasnil. Zapisali so, da se naša »sicer splošna vprašanja nanašajo na konkretno zadevo«, ki bi se lahko v prihodnosti znašla tudi pod drobnogledom zbornice. Zato na naša vprašanja trenutno ne bodo odgovarjali.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Klub Marina

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Kriminal

S pomočjo podatkov policije in reportaž s terena analiziramo kriminal v Sloveniji.

76 prispevkov

Vladavina prava: poročilo evropske komisije citira naše ugotovitve o medijih

Poročilo opozarja na neučinkovit kazenski pregon korupcije ter netransparentno lastništvo in financiranje medijev v Sloveniji.

Tema: Kriminal, Mediji
Članek,

Dolg Jureta Jankovića prek Hongkonga plačal hrvaški odvetnik Plišo

Podjetje Big Step iz Hongkonga je leta 2013 plačalo 1,2 milijona evrov dolga Jureta Jankovića. Končni lastnik podjetja je hrvaški …

Tema: Kriminal
Članek,

1 komentar

ludvik poljanec 6. 3. 2021, 12.08

Naloga odvetnika,zagovornika ali pooblaščenca je,da obrani klienta z vsemi zakonitimi sredstvi.In v delovanju odvetnikov v gornjem primeru ni nič spornnega.Sem zagovornik na Evropskem sodišču.Vpišite v google siol.net poljanec ludvik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno