Sredi septembra je ljubljansko višje sodišče odločilo, da se morajo prisluhi Zoranu Jankoviću v tako imenovani zadevi Farmacevtka uničiti. Po policijski ovadbi sodeč, ki smo jo od tožilstva pridobili na podcrto.si, naj bi prisluhi dokazovali, da je ljubljanski župan od zaposlene v Lekarni Ljubljana v zameno za ureditev zaposlitve za nedoločen čas zahteval spolne usluge. A teh prisluhov zdaj tožilstvo v postopku proti Jankoviću ne bo moglo uporabiti.

Izločitev prisluhov je v javnosti sprožilo burno reakcijo. Vrsta novinarjev in javnosti se je na odločitev sodišča odzvalo zgroženo, češ da inštitucije ščitijo osebe z močjo. Iz dokumentov, ki smo jih od različnih virov pridobili na podcrto.si, se da ugotoviti, kakšno je bilo sosledje dogodkov, ki je privedlo do izločitve dokazov. Razloga za to sta predvsem dva: počasno delo policije in tožilstva ter nedavna odločba ustavnega sodišča, ki je spremenila sodno prakso pri odločanju o dopustnih rokih za uporabo prisluhov v kazenskem postopku.

Kombinacija obeh dejavnikov je torej povzročila, da so v primeru Farmacevtka verjetno ključni dokazi proti Jankoviću uničeni. Tožilstvo v postopku sicer lahko uporabi nekatere druge dokaze. Vprašanje pa je, ali bodo ti dovolj za uvedbo sodne preiskave in morebitno sojenje Jankoviću.

Ključni prisluhi

Sodišče je prisluhe proti Jankoviću izločilo v fazi odločanja o zahtevi za sodno preiskavo. Za razumevanje te odločitve je najprej treba vedeti, kako poteka kazenski postopek proti osumljencu. V tako imenovanem predkazenskem postopku policija zbira dokaze proti osumljencu nekega kaznivega dejanja. V primeru suma podkupovanja lahko izvaja hišne preiskave, govori z morebitnimi pričami, se pogovori z osumljencem, pridobiva podatke od javnih inštitucij in podobno. Ko policija meni, da je zbrala dovolj dokazov za utemeljen sum, na tožilstvo vloži kazensko ovadbo. V njej so opisani vsi ključni dokazi proti osumljencu. Te dokaze policija posreduje tožilstvu skupaj z ovadbo.

Če tožilstvo meni, da so dokazi dovolj trdni, lahko na sodišče vloži bodisi zahtevo za sodno preiskavo bodisi neposredno obtožnico. S tem se začne kazenski postopek. V fazi sodne preiskave preiskovalni sodnik preveri trdnost zbranih dokazov. V tej fazi prav tako zasliši osumljenca in ključne priče. Ta zaslišanja prič nato na sodišču veljajo kot dokaz. Na uvedbo sodne preiskave se lahko osumljenec pritoži – na primer z utemeljitvijo, da policija proti njemu ni zbrala dovolj dokazov, da je storil kaznivo dejanje, ali pa, da je policija dokaze dobila nezakonito.

Po končanju sodne preiskave lahko tožilstvo vloži obtožnico. To lahko v nekaterih primerih vloži tudi neposredno, torej brez sodne preiskave. Na obtožnico se lahko osumljenec prav tako pritoži. Ko je obtožnica pravnomočna, pa se začne sojenje.

Kot je razvidno iz dokumentov tožilstva v primeru Farmacevtka, je policija Zoranu Jankoviću v predkazenskem postopku prisluškovala od 18. aprila do 18. oktobra 2014. Policija je Jankoviću pričela prisluškovati zaradi nepovezane zadeve. Marca tistega leta je namreč dobila ustno ovadbo, da naj bi Janković sprejemal podkupnino. Na podlagi te ovadbe je sodišče policiji dovolilo uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, torej prisluškovanje njegovim telefonskim pogovorom.

Kot izhaja iz policijske ovadbe, so kriminalisti s prisluhi dobili ključne dokaze proti Jankoviću. Janković naj bi tako med drugim farmacevtki v telefonskem pogovoru povedal, da se je z direktorjem Lekarne Ljubljana Marjanom Sedejem dogovoril za njeno zaposlitev za nedoločen čas. Obenem naj bi po mnenju policije s stavkom »Sej sem ti reku. Tist kar sem oblubu takrat a … sem nardiv, zdej pač si ti na potezi« od farmacevtke kot protiuslugo želel dobiti spolni odnos. Prav tako je Janković po ovadbi sodeč farmacevtko po telefonu večkrat vprašal, ali in kdaj bo prišla k njemu sedaj, ko je dobila želeno zaposlitev za nedoločen čas.

Počasno delo policije

Po koncu prisluškovanja si je policija za preiskavo primera vzela precej časa. Kot je razvidno iz sklepov sodišča o izločitvi dokazov, ki so nam jih posredovali z ljubljanske občine, so policisti zaslišali štiri osebe: Jankovića, farmacevtko, direktorja Lekarne Ljubljana Marjana Sedeja in njegovo pomočnico Spomenko Sluganović. Pridobili so tudi določeno dokumentacijo z ljubljanske občine in Lekarne Ljubljana.

Ti pogovori so potekali med decembrom 2015 in majem 2016 – torej več kot leto dni po končanem prisluškovanju. Vprašanje, ki ostaja, je, zakaj je policija za zaslišanje osumljenca in prič potrebovala toliko časa.

Policija je kazensko ovadbo v primeru Farmacevtka tožilstvu nato poslala 14. septembra 2016. Glede na to, da se je prisluškovanje Jankoviću končalo 18. oktobra 2014, je imela tožilka Blanka Žgajnar še dober mesec časa, da na sodišče vloži zahtevo za sodno preiskavo. Vendar je zahtevo vložila šele aprila 2017.

Kot je razvidno iz poročila tožilstva, naj bi bil razlog za dolgotrajno pisanje te zahteve preobremenjenost tožilke. V tistem času je med drugim vodila tudi pregon v zloglasni zadevi trgovine z drogo Balkanski bojevnik in še nekatere druge pregone. Postavlja pa se legitimno vprašanje, zakaj sistem dopušča tako dolgotrajno reševanje relativno preprostih zadev, kot je primer Farmacevtka.

Kljub temu lahko na podlagi pridobljenih dokumentov sklepamo, da je bilo tožilstvo v tem primeru tudi nekakšna žrtev nesrečnih okoliščin. Marca letos je namreč ustavno sodišče izdalo odločbo, ki je spremenila sodno prakso na področju rokov, v katerih se lahko v kazenskem postopku uporabi dokaze, zbrane s prikritimi prisluškovalnimi ukrepi.

Kaj se je zgodilo? Zakon o kazenskem postopku določa, da mora tožilec v roku dveh let po zaključenih prikritih preiskovalnih ukrepih – na primer prisluškovanju osumljencu – proti temu osumljencu pričeti kazenski pregon. Če tega ne naredi, mora take dokaze predati sodišču. Slednje pa prisluhe nato uniči.

Vendar so do marca 2017 po razlagi tožilstva pravosodnemu ministrstvu sodišča to določbo zakona tolmačila tako, da se uniči le tiste prisluhe, ki niso povezani s kaznivim dejanjem. Na primer pogovor osumljenca z mamo, kdaj bo prišel na nedeljsko kosilo. Za osumljenca obremenjujoči dokazi pa se lahko v postopku uporabijo tudi po preteku roka dveh let od konca prisluškovanja, četudi tožilstvo do takrat še ni vložilo zahteve za preiskavo ali obtožnice. Po mnenju tožilstva je bil dvoletni rok za pričetek kazenskega pregona le instrukcijski. To pomeni, da rok ni obvezujoč, temveč sta dve leti le priporočeno obdobje, znotraj katerega bi tožilstvo moralo pričeti s kazenskim pregonom.

Torej: 18. oktobra 2016, ko je v primeru Farmacevtka dvoletni rok za vložitev sodne preiskave potekel, je po zatrjevanju tožilstva še veljala sodna praksa, da bodo prisluhi uporabni tudi po tem roku. Tožilka Žgajnar se tako ni mogla zavedati, da bo prekoračitev tega roka pomenila uničenje dokazov proti Zoranu Jankoviću.

Marca 2017 pa je ustavno sodišče v eni izmed odločb jasno zapisalo, da mora sodišče v primeru prekoračitve dvoletnega roka uničiti vse dokaze, pridobljene s prikritimi preiskovalnimi ukrepi – torej tudi tiste, ki so za osumljenca obremenjujoči. Rok za začetek kazenskega pregona torej ni instrukcijski, temveč obvezujoč . Na to odločitev se je nato skliceval tudi Jankovićev odvetnik Janez Koščak in z zahtevo za izločitev dokazov tudi uspel. Trinajstega septembra je višje sodišče tako pravnomočno odredilo uničenje prisluhov v zadevi Farmacevtka.

Tožilka Žgajnar se je v svoji pritožbi sicer sklicevala tudi na lastno mnenje, da je kazenski pregon pričela izvajati še znotraj roka dveh let po koncu prisluškovanja. Decembra 2015 je namreč v zvezi s prisluhi na sodišče vložila predlog za hišne preiskave, sodišče pa je predlog odobrilo. Tožilka je v pritožbi zavzela stališče, da je vložen predlog za hišno preiskavo že moč šteti kot začetek kazenskega pregona. Okrožno in višje sodišče v Ljubljani, ki sta v primeru Farmacevtka odredili uničenje dokazov, pa sta zavzeli stališče, da je začetek kazenskega pregona enako začetku kazenskega postopka. Kazenski postopek pa se, kot je zapisano tudi v zakonodaji, začne z vložitvijo zahteve za sodno preiskavo (ali obtožnice). Torej: ker tožilka v roku dveh let po koncu prisluškovanja ni vložila zahteve za sodno preiskavo ali obtožnice, se morajo dokazi uničiti.

Ta »semantična« težava je nastala, ker zakon pri rokih o izločitvi dokazov govori o začetku kazenskega pregona, in ne kazenskega postopka. Kaj točno pomeni kazenski pregon, pa zakonodaja ne definira. Kaj je torej kazenski pregon oziroma kdaj se začne kazenski pregon?

Odgovor na to bi lahko dala revizija vrhovnega sodišča. Tožilstvo je namreč v primeru Farmacevtka napovedalo, da bo na vrhovno sodišče podalo zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče bo torej odločilo, ali je bila izločitev dokazov upravičena. Vendar pa odločitev vrhovnega sodišča na primer Farmacevtka ne bo vplivala, saj bodo takrat dokazi že uničeni.

Koliko časa rabi policija?

Zadeva Farmacevtka ima lahko daljnosežne posledice na delovanje policije in tožilstva. Tožilstvo, pa tudi ministrstvo za pravosodje, sta opozorila, da bi lahko nova sodna praksa bistveno otežila kazenski pregon zahtevnih oblik gospodarskega kriminala. Kot so na tožilstvu zapisali v poročilu ministrstvu, v takih primerih s policijo potrebujejo precej časa, da pridobijo in analizirajo dokaze proti osumljencem. Če bi obveljal dveletni rok za vložitev zahteve za preiskavo ali obtožnice po koncu prikritih preiskovalnih ukrepov, pa bi to za policijo in tožilstvo pomenilo premalo časa za zbiranje dodatnih dokazov proti osumljencem.

Odvetnik Zorana Jankovića, Janez Koščak, v ta pojasnila dvomi. Kot odvetnik sodeluje tudi v procesu Balkanski bojevnik. Sodni spis ima v tem primeru več 10.000 strani, prisluškovali so več kot 100 ljudem v različnih državah, je povedal v pogovoru s podcrto.si. Vendar je tožilstvu v tem primeru zahtevo za preiskavo uspelo vložiti prej kot v dveh letih po koncu prisluhov, opozarja. Zato sta po njegovem mnenju dve leti dovolj dolga doba za pridobitev vseh potrebnih dokazov tudi v zahtevnih primerih gospodarskega kriminala.

Ministrstvo za pravosodje je sicer že napovedalo spremembo zakonodaje, če bodo prisluhi v primeru Farmacevtka izločeni.

Kaj ostane tožilstvu?

Tožilstvu so sicer v primeru Farmacevtka po izločitvi prisluhov ostali nekateri drugi dokazi. Ti so bili namreč zbrani še znotraj dvoletnega roka »veljavnosti« prisluhov. Čeprav so bili podlaga za njihovo zbiranje prisluhi, lahko te dokaze tako tožilstvo uporabi v kazenskem pregonu. Vprašanje pa je, kako uporabni bodo ti dokazi v morebitnem sojenju.

Kot je razvidno iz kazenske ovadbe, je policija konec leta 2015 govorila z domnevno Jankovićevo žrtvijo. Farmacevtka je policistom po ovadbi sodeč potrdila, da je Janković v zameno za ureditev zaposlitve za nedoločen čas pri direktorju Lekarne Ljubljana od nje zahteval in nato tudi dvakrat dobil spolni odnos.

Obremenjujoče so tudi izjave pomočnice direktorja Lekarne Ljubljana Spomenke Sluganović. Sluganović je po ovadbi sodeč policiji povedala, da ji je direktor Lekarne Ljubljana Marjan Sedej naročil pripravo pogodbe za zaposlitev farmacevtke za nedoločen čas. Sedej je to v pogovoru s policisti zanikal. Toda: farmacevtka in Sluganović bosta morali to pričanje ponoviti tudi pred preiskovalnim sodnikom v morebitni sodni preiskavi. V nasprotnem primeru njuni izjavi ne bosta imeli veljavnosti na sodišču.

Še en dokaz je pogodba o zaposlitvi farmacevtke za nedoločen čas. Po ugotovitvah policije je uradni datum podpisa na pogodbi 28. julij. Potrebno soglasje za zaposlitev farmacevtke pa je svet Lekarne Ljubljana dal šele 31. julija. Zato policija sumi, da je bila pogodba antedatirana.

Vprašanje pa je, ali bodo ti dokazi brez prisluhov dovolj za vložitev sodne preiskave in poznejše sojenje.