Predlagam.vladi.si: opis vseh uvedenih predlogov državljanov
Kakšnim predlogom je uspelo dobiti soglasje pristojnih organov? V drugem prispevku o portalu predlagam.vladi.si analiziramo predloge, na katere so organi odgovorili pozitivno.
Na Pod črto smo objavili analizo delovanja spletnega portala predlagam.vladi.si. Ob tem želimo podati pojasnila o tem, kako smo prišli do predstavljenih podatkov.
V raziskavi smo preučili vse predloge, ki so bili objavljeni od začetka delovanja portala, 11. novembra 2009, do konca leta 2017. Skupno smo analizirali 6947 predlogov. Analizo smo opravili na podlagi portala predlagam.vladi.si, deloma tudi na podlagi podatkov, ki so nam jih posredovali z urada vlade za komuniciranje (Ukom). Med podatki je bilo precej neskladij, kar je močno oteževalo delo, vendar smo jih večino dovolj uspešno razjasnili, da smo lahko izvedli karseda točno analizo.
Rezultati, obravnavani v sklopu treh prispevkov o predlagam.vladi.si, popisujejo stanje na dan 15. 2. 2018. Od takrat se je verjetno že kaj spremenilo (organi so morda odgovorili na kakšen predlog, ki je v času naše raziskave še čakal na odziv, morda so celo uresničili kak nov predlog in podobno), vendar po našem ne gre za velike spremembe, ki bi bistveno vplivale na izsledke raziskave.
Predlogov, ki so bili naknadno uveljavljeni v rednem zakonodajnem postopku, v naši analizi nismo šteli med tiste, ki so dobili pozitiven odziv. Prav tako k predlogom s pozitivnim odzivom nismo prištevali tistih, ki so bili realizirani zaradi pritiskov dela javnosti. Primer tega je predlog iz leta 2012, ki je zahteval umik predloga sprememb normativov in standardov v vrtcih. Predlog uporabnice je bil uresničen, vendar je pri tem glavno vlogo imel pritisk zainteresirane javnosti, ne pa predlog sam. Izjemo smo naredili pri dveh spodaj opisanih predlogih, ki sta bila implementirana. Čeprav je bil eden od njiju sprejet v rednem zakonodajnem postopku, pri drugem pa smo dobili potrditev, da so k njegovi uresničitvi prispevali tudi drugi pozivi, sta skupaj z ostalimi implementiranimi predlogi predstavljena v nadaljevanju.
Pri 14 predlogih realizacija neuspešna
Med 6947 analiziranimi predlogi jih je 2531 prejelo odgovor pristojnega organa. Kot smo zapisali že v prispevku Spletni portal predlagam.vladi.si: mnogo predlogov, malo učinka, je pozitiven odgovor dobilo 74 predlogov. Vendar je število predlogov, ki so bili tudi dejansko implementirani, precej manjše.
Predloge s pozitivnim odgovorom smo razdelili v pet kategorij. V prvi kategoriji so tisti, ki so bili po besedah Ukoma implementirani (izjema sta dva predloga, o katerih smo bili obveščeni kasneje kot o drugih in smo ju sami uvrstili med implementirane). Teh je 26, kar predstavlja malo več kot tretjino vseh predlogov s pozitivnim odzivom. Tudi med temi predlogi je nekaj takšnih, pri katerih se pojavlja vprašanje, ali bi zanje res lahko trdili, da so bili realizirani. Nekateri so bili uresničeni le deloma, pri drugih je odziv organa šel v drugačno smer, kot jo je predvidel predlog, tretji so relativno nepomembni. Med 26 predlogi smo našli štiri takšne, ki so bili dejansko implementirani in so po naši oceni tudi pomembni za določen segment prebivalstva. Predlogi, ki naj bi bili implementirani, so zbrani na seznamu na koncu tega prispevka. Pri vsakem predlogu je na kratko opisano, kaj je zahteval in kaj se je z njim zgodilo. Tako lahko bralci sami presodite, ali bi se za posamezen predlog res lahko trdilo, da je bil uresničen.
Drugo kategorijo predlogov s pozitivnim odzivom tvorijo predlogi, ki so še v reševanju. Takšnih predlogov je 23. Sledi 14 predlogov, katerih realizacija na koncu ni uspela. Poleg tega imamo tudi sedem predlogov, ki so dobili soglasje odbora za državno ureditev in javne zadeve, sedaj pa čakajo še na mnenje pristojnega ministrstva oziroma vladne službe. Zadnjo kategorijo predstavljajo štirje predlogi, ki jih je odbor odobril, ko pa so bili poslani pristojnim ministrstvom, je bilo ugotovljeno, da je obravnavana problematika že ustrezno urejena.
Največ predlogov, ki so dobili pozitiven odgovor, je iz leta 2015. To bi bilo lahko povezano z začetnim elanom odbora, ki se je v postopek vključil tisto leto, ter njegovim vplivom na ministrstva in vladne službe. Zanimivo je, da so tega leta uporabniki sicer podali najmanj predlogov, z izjemo leta 2009, v katerem je portal deloval manj kot dva meseca. Leto 2015, v katerem se je nabralo 22 predlogov s pozitivnim odzivom, in leto 2017, iz katerega prihaja 13 takšnih predlogov, sta sicer edini leti, ko je število pozitivnih odgovorov na predloge preseglo 10. Med predlogi, objavljenimi leta 2013, si je na primer samo en prislužil soglasje pristojnih organov.
Za uzakonitev skupinske tožbe glasovalo skoraj 700 uporabnikov
Med predlogi s pozitivnim odzivom organa najdemo kar nekaj takšnih, ki naslavljajo podobno tematiko. Sedem predlogov se denimo nanaša na portal predlagam.vladi.si. Precej predlogov je povezanih z vožnjo in cestami, med njimi so trije o vozniškem ali prometnem dovoljenju, štirje o parkirnih mestih ter dva o električnih avtomobilih. Pobudam, ki obravnavajo podobno tematiko, se pridružujejo še tri pobude o varstvu pred hrupom, dve o potresni varnosti, dve o igrah na srečo, dve o kolektivnih tožbah in tako dalje.
Največ predlogov s pozitivnim odzivom organa, natančneje 12, prihaja iz kategorije javna uprava. Sledita kategoriji okolje in prostor ter pravosodje z devetimi predlogi, nato pa kategoriji promet in splošno z osmimi predlogi. Vsaka od kategorij kmetijstvo, kultura ter visoko šolstvo in znanost ima le po en predlog. Dve kategoriji sta takšni, da nimata nobenega predloga s pozitivnim odzivom. To sta kategoriji zunanje zadeve in obramba.
Če pogledamo avtorje predlogov s pozitivnim odgovorom organa, ugotovimo, da se med njimi ponavljajo tri imena. Trem uporabnikom je uspelo, da so se organi pozitivno odzvali ne le na enega, temveč na dva njihova predloga. Dva predloga se od drugih razlikujeta v tem, da njun avtor ni fizična, temveč pravna oseba. Zavod iskreni.net je predlagal znižanje stopnje davka na dodano vrednost otroškim pralnim plenicam. Njihov predlog, sicer tudi edini, ki so ga podali, je bil implementiran. Podjetje Upravljanje objektov Mag dom pa je podalo pobudo za bolj transparentno poslovanje upravnikov večstanovanjskih stavb, ki je še v reševanju.
Daleč največ glasov podpore med predlogi s pozitivnim odzivom je dobil predlog za uzakonitev skupinske tožbe. Zanj je glasovalo 682 uporabnikov. Povprečje glasov za predlog je sicer malo manj kot 35, povprečje glasov proti pa le nekaj manj kot tri. Dvajset predlogov se lahko pohvali s tem, da niso dobili niti enega glasu proti.
Spodaj podajamo še seznam implementiranih predlogov s portala predlagam.vladi.si. Prve štiri smo pri Pod črto v naši analizi označili za pomembne, saj imajo po našem mnenju precejšen vpliv na del državljanov. Ostale smo označili za manj pomembne, saj vsaj na del državljanov ne vplivajo v bistveni meri ali pa je njihova realizacija vprašljiva.
Seznam implementiranih predlogov:
Uporabnica je predlagala spremembo pogojev prejemanja štipendij, saj jo je motilo, da se mora oseba, ki poda vlogo za Zoisovo štipendijo, že vnaprej odpovedati državni štipendiji. Če ji prošnjo za Zoisovo štipendijo zavrnejo, tako ostane brez obeh štipendij. Avtorico predloga je zanimalo tudi, zakaj organ zahteva, da vlagatelji oddajo vloge do točno določenega roka, sam pa ne upošteva nobenih rokov.
Sprememba Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je omogočila, da se upravičenec do državne štipendije tej lahko odpove tudi za nazaj, torej ko že ve, ali bo dobil Zoisovo štipendijo. Glede rokov ni bilo nobene spremembe.
Predlagatelja je zmotilo to, da če želi nekdo pri vozilu, namenjenemu prevozu invalidov, uveljavljati oprostitev plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, delovna prostornina motorja tega vozila ne sme presegati določene meje. Če ima invalidovo vozilo več kot 1900 kubičnih centimetrov delovne prostornine dizelskega motorja, ni upravičeno do oprostitve. Pri bencinskih motorjih je omejitev postavljena pri 1800 kubičnih centimetrih. Avtor predloga je zahteval odpravo teh pogojev.
Zakon o dajatvah za motorna vozila je pri uveljavljanju oprostitve plačila letne dajatve odpravil pogoje, ki se nanašajo na delovno prostornino motorja vozila za prevoz invalida.
Uporabnik je predlagal, da se iz predloga Zakona o kolektivnih tožbah umakne del, ki je predvideval veljavnost zakona z dnem njegove uveljavitve. To bi ob morebitnem sprejemu zakona pomenilo, da bi bila večjim skupinam v aktualnih zadevah preprečena njegova uporaba.
Kot so po sprejemu zakona sporočili s pravosodnega ministrstva, je bila predlagateljeva zahteva uresničena. Zakon tako vsebuje člen, ki pravi, da se določbe zakona uporabljajo tudi za primere množičnih oškodovanj, ki so nastali pred trenutkom njegove uveljavitve.
Po mnenju avtorja predloga bi se morala neprofitna stanovanja dodeliti le tistim, ki si profitna dejansko težko privoščijo. Treba bi bilo redno preverjati finančno sposobnost najemnikov neprofitnih stanovanj in temu ustrezno prilagoditi višino najemnin.
Ministrstvo za okolje in prostor je v prvem odzivu sicer napovedalo pogostejše preverjanje dohodkovnega stanja najemnikov, vendar glede tega ni bilo storjenega nič. Obdobje ostaja dolgo pet let. Je pa sprememba Stanovanjskega zakona omogočila, da se lahko preverja vse najemnike neprofitnih stanovanj razen bivših imetnikov stanovanjske pravice. To pomeni, da so po novem v preverjanje vključeni tudi najemniki, ki so stanovanje pridobili pred 14. oktobrom 2003. Poleg tega so imeli najemodajalci prej možnost vsakih pet let od najemnika zahtevati predložitev dokazil, zdaj pa so to dolžni storiti. Glede samega dodeljevanja neprofitnih stanovanj se ni spremenilo nič.
Uporabnik je predlagal uvedbo instituta skupinske tožbe.
Ministrstvo za pravosodje je v odzivu zapisalo, da bo tudi v prihodnosti spremljalo in proučevalo vprašanje uvedbe instituta skupinske tožbe. Institut bo na podlagi ugotovitev analize po potrebi vključen v eno od naslednjih novel Zakona o pravdnem postopku. Dve leti kasneje je bil sprejet Zakon o kolektivnih tožbah. Ta predlog smo pri Pod črto označili za manj pomembnega, saj je bil Zakon o kolektivnih tožbah sprejet v rednem zakonodajnem postopku. Obravnavani predlog pri tem ni imel posebne vloge. Zaradi neznatnega vpliva predloga na sprejem zakona ga tudi nismo šteli med pomembnejše uresničene predloge.
Uporabnik je predlagal, da se strokovni nadzor nad programom otroške srčne kirurgije v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki se je izvajal za leto 2012, razširi še na leto 2014.
Ministrstvu za zdravje se je zdel predlog utemeljen, zato so zdravniški zbornici predlagali razširitev nadzora na leto 2014. Zbornica je tudi dejansko razširila nadzor, in sicer na obdobje 2007–2014. Ta predlog smo pri Pod črto prav tako označili za manj pomembnega, saj se za razširitev nadzora niso odločili le zaradi predloga uporabnika, temveč tudi zaradi drugih pozivov.
Avtorja pobude je zmotilo, da se na stari cesti Ljubljana–Vrhnika neprestano izmenjavata omejitvi hitrosti 50 in 70 kilometrov na uro. Predlagal je, da bi bila na večini ceste hitrost omejena bodisi na 60 bodisi na 70 kilometrov na uro.
Na odseku državne ceste Brezovica–Vrhnika je prišlo do preureditve prometne ureditve. Sedaj je na delih ceste izven naselij omejitev hitrosti poenotena na 60 kilometrov na uro. Takšna omejitev velja tudi v naselju Lukovica, v naselju Log pa velja splošna omejitev 50 kilometrov na uro.
Avtor predloga je zahteval, da se tudi pralnim plenicam zniža stopnja DDV, tako kot se je znižala plenicam za enkratno uporabo.
Pralne plenice so bile uvrščene med izdelke za higiensko zaščito, za katere se uporablja nižja stopnja DDV.
Predlagatelja je motilo, da se v postopku identifikacije na sodišču osebo povpraša po imenu očeta. Izrazil je željo, da bi se lahko navedlo ime kateregakoli starša.
Predlog je bil upoštevan, pričo se zdaj vpraša po imenu kateregakoli starša ali obeh staršev. Če priča pove svoj EMŠO, navajanje imen staršev sploh ni potrebno.
Uporabnik je predlagal, da se na državni ravni začne z izobraževanjem in opozarjanjem o vožnji po prehitevalnem pasu na avtocesti, katere posledica so med drugim dolgi zastoji.
Javna agencija za varnost prometa bo v tem letu med načrtovane preventivne aktivnosti vključila vsebine, s katerimi bo voznike opozarjala na pravila, ki jih je treba upoštevati pri vožnji na avtocestah in hitrih cestah, vključno z obveznostjo ponovnega vračanja na skrajno desni vozni pas, ko je ta prost.
Avtorica pobude je predlagala uvedbo brezplačnih parkirnih mest za nosečnice in starše z otroki. Takšna parkirišča bi bila še zlasti potrebna v mestnih središčih. Morda bi bila smotrna tudi uvedba nalepk, ki bi se jih dalo za simbolično ceno kupiti na občini.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je predlog podprlo, a hkrati dodalo, da je zadeva v pristojnosti lokalnih skupnosti. Zapisali so, da bodo pozvali samoupravne lokalne skupnosti in večje trgovske centre, naj razmislijo o predlogu. Kasneje je bil uveden prometni znak za označitev parkirnih mest, rezerviranih za vozila, ki prevažajo otroke v otroških vozičkih. Na infrastrukturnem ministrstvu nam niso znali povedati, koliko parkirnih mest s tem znakom je na voljo po državi. Glede parkirnih mest za nosečnice niso naredili nič, prav tako ni bilo nič storjenega v zvezi z nalepkami za nosečnice in starše z otroki.
Uporabnik je predlagal, da se poveča število parkirnih mest za motorje. Če to ne gre, naj se preneha kaznovanje motoristov zaradi nepravilnega parkiranja.
Ministrstvo za promet se je s predlogom strinjalo. Zapisali so, da bodo pripravili dopis, v katerem bodo občine pozvali k učinkovitejši ureditvi problematike, saj gre za zadevo v pristojnosti lokalnih skupnosti. Poleg tega so pred ministrstvom zagotovili dve parkirni mesti za motorna kolesa. Kasneje so sporočili, da natančnega pregleda stanja po občinah nimajo, zato nameravajo občine zaprositi za podatke, ali so v zadnjem letu povečale število parkirišč za motoriste. Ker nato niso nič več obveščali Ukoma o zadevi, podatkov o morebitnih spremembah nimamo, tako da ne vemo, v kolikšni meri so občine upoštevale predlog.
Uporabnik je zahteval, da se ostreje kaznuje tiste, ki mladoletnikom omogočajo popivanje, pri čemer je izpostavil gostilničarje in starše mladoletnikov. Predlagal je tudi dvig cen alkohola.
Globe za prodajo in ponudbo alkoholnih pijač mladoletnim so se povišale. Za pravne osebe, ki prodajajo ali ponujajo alkoholne pijače mladoletnim osebam, so spodnje meje glob dvakrat višje kot pred tem. Prav tako so dvakrat višje spodnje meje glob za odgovorno osebo pravne osebe, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Zvišale so se tudi globe za podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in osebe, ki mladoletniku omogočijo pitje alkohola na javnem mestu ali mu ponudijo alkohol na javnem mestu. Glede cen alkohola ni bilo nobene spremembe.
Predlagatelja je zmotilo, da na obvestilu o takratnem referendumu ni pisalo, o čem se bo na referendumu odločalo. Predlagal je, da se v bodoče na obvestila napiše referendumsko vprašanje.
Z ministrstva za javno upravo so sporočili, da bodo predlog upoštevali, čeprav je referendumsko vprašanje že sestavni del javne objave, ki jo prejmejo vsa gospodinjstva v Sloveniji.
Avtor predloga je zapisal, da bi morala vlada oziroma ministrstvo za zdravje zavzeti jasno stališče glede cepljenja proti pandemski gripi, podkrepljeno z argumenti za in proti.
Ministrstvo za zdravje je v skladu s predlogom zavzelo jasno stališče in cepljenje priporočilo vsem prebivalcem.
Predlagatelj je izrazil željo, da bi Fursova aplikacija Mini blagajna podpirala tudi tiskanje z malimi termičnimi tiskalniki.
Finančna uprava je dopolnila aplikacijo na način, da omogoča tiskanje z malimi termičnimi tiskalniki.
Uporabnik je predlagal, da se elektronske storitve ministrstev prilagodi vsem spletnim brskalnikom, ne pa da so omejene le na Internet Explorer.
Ministrstvo za javno upravo se je s predlogom strinjalo in napovedalo, da bodo zaključili z vpeljavo nove podpisne komponente, s katero bo elektronsko podpisovanje in s tem dostopnost elektronskih storitev mogoče tudi v brskalniku Mozilla Firefox na operacijskem sistemu Windows in Linux, kasneje pa še v drugih brskalnikih, kot so denimo Google Chrome, Safari in Opera. Kasneje so še sporočili, da je od začetka leta 2010 v vseh javnih naročilih, ki jih objavlja ministrstvo za javno upravo, postavljena zahteva, da morajo informacijski sistemi omogočati dostopnost različnim brskalnikom. Na portalu e-VEM sicer piše, da je treba za delo z elektronskimi vlogami uporabljati brskalnik Internet Explorer, Mozilla Firefox ali Google Chrome. Portal torej še vedno ni prilagojen vsem brskalnikom.
Avtor je predlagal, da se pri sklicevanju na določen člen pravnih predpisov omogoči možnost, da se v spletno besedilo vnese hiperpovezavo do tega člena, ki se nahaja na spletnih straneh Uradnega lista.
Portal Uradni list sedaj omogoča oblikovanje povezav do točno določenega člena v besedilu predpisa.
Uporabnik je izrazil željo, da se na predlagam.vladi.si uvede možnost takojšnjega glasovanja. Predlagal je tudi, da neizglasovane predloge preuči vsaj en strokovnjak in jih nato po lastni presoji predlaga za odziv organa.
Ukom je omogočil takojšnje glasovanje. Z drugim delom predloga se na uradu niso strinjali. So pa spremenili pravilo, ki je narekovalo, da mora za predlog glasovati vsaj pet odstotkov aktivnih uporabnikov. Sedaj so dovolj trije odstotki glasov.
Avtor pobude je zahteval, da se obdobje glasovanja na predlagam.vladi.si podaljša s sedmih na 14 dni.
Ukom je čas glasovanja podaljšal na 14 dni.
Uporabnik je bil mnenja, da pri predlogih na predlagam.vladi.si ne bi smelo pisati, kdo je glasoval za predlog in kako je glasoval, zagotoviti bi se morala anonimnost glasovanja. Po njegovem bi se moral ohraniti le podatek o skupnem številu glasov za in proti.
Ukom je omogočil, da se vsak uporabnik odloči, ali bodo njegovi glasovi anonimni ali ne.
Uporabnik je predlagal uvedbo števca ogledov posameznih predlogov na predlagam.vladi.si.
Ukom je uresničil pobudo, pri vsakem predlogu je prikazano število ogledov.
Uporabnik je zapisal, da bi bilo treba računalnike v državni upravi opremiti z vtičniki, ki omogočajo ogled formata OpenDocument.
Ministrstvo za javno upravo se je odločilo, da bo iz predloga oblikovalo ustrezno nalogo in jo umestilo v akcijski načrt, povezan z razvojem elektronskega poslovanja in izmenjavo podatkov iz uradnih evidenc. Kasneje so zapisali, da ministrstva in uradi opremljajo računalnike samostojno, zaradi česar so pripravili predlog, s katerim bi se uvedli novi formati za izmenjavo dokumentov v državni upravi, ki izhajajo iz družine formatov ODF. V zvezi s tem je bil podan tudi predlog spremembe vladnega poslovnika in predlog spremembe Pravilnika o izvrševanju uredbe o upravnem poslovanju, ki je bil sprejet. Z ministrstva so nam sporočili, da računalniki z novejšo programsko opremo že dalj časa omogočajo ogled dokumentov ODF, pri nekaterih pa ogled še vedno ni mogoč, vendar so takšni računalniki v manjšini. Pravilnik o izvrševanju uredbe o upravnem poslovanju pa je bil kasneje v delu, v katerem našteva formate, ki jih mora državna uprava sprejemati, razveljavljen.
Avtor pobude je predlagal, da se določijo strožje smernice za varovanje sluha v nočnih klubih in diskotekah. Med drugim bi morali biti v nočnih klubih in diskotekah na vidnem mestu napisani podatki o jakosti glasbe, morala bi se postaviti opozorila, ki bi svetovala uporabo varovalne opreme za sluh, klubi bi morali nuditi brezplačno zaščito za sluh, na primer čepke za ušesa. Treba bi bilo tudi poostriti nadzor nad upoštevanjem Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu.
Ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je vlada v akcijskem načrtu, povezanim z zdravjem otrok in mladostnikov, določila prednostne naloge, ki bodo pripomogle k zmanjšanju izpostavljenosti prebivalcev hrupu iz prometa in industrije. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil več akcij ozaveščanja javnosti o negativnih vplivih hrupa. Dejavnosti inštituta sicer niso bile toliko vezane na nočne klube in diskoteke, temveč je šlo bolj za splošno osveščanje o hrupu. NIJZ je tudi objavil priporočila za organizatorje in udeležence glasbenih dogodkov. Glede nadzora nad upoštevanjem pravilnika pa je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zapisalo, da so na tem področju že sedaj določene primerne pravne podlage. Nadaljnji postopki po njihovem niso potrebni.
Predlagatelj je zapisal, da bi bilo treba omejiti število oseb, ki so podjetju poslane v okviru delovnega preizkusa. Podjetje, ki ima denimo vsaj pet redno zaposlenih, bi dobilo eno osebo za en mesec. Če bi se število redno zaposlenih povečalo, bi podjetje dobilo več kandidatov. Podjetje, v katerem je zaposlen, vsak mesec sprejme več oseb, poslanih na delovni preizkus, kljub temu, da za že zaposlene ni dela in se zato vsak mesec odpusti vsaj enega zaposlenega, je pojasnil uporabnik.
Ministrstvo za delo, družino in socialno zadeve je zavodu za zaposlovanje naročilo, da preveri izvajanje programa delovnega preizkusa pri delodajalcih, ki so v zadnjem letu izvajali preizkus za več kot pet oseb. Rezultati analize so se jim zdeli zadovoljivi, zato so se odločili, da spremembe niso potrebne. V analizi so sicer obravnavali varnost oseb, ki so poslane na preizkus, ne pa varnosti že zaposlenih v podjetju, ki jo je izpostavil predlagatelj.
Uporabnik je bil mnenja, da bi moral zavod za zdravstveno zavarovanje spremeniti poslovanje, saj po nepotrebnem zapravlja davkoplačevalski denar. Zmotilo ga je, da zavod ne povrne dela zneska nakupa baterij za slušni aparat za gluho osebo, če te niso kupljene v Sloveniji. Baterije se da za precej nižjo ceno kupiti v Nemčiji. Moralo bi se omogočiti, da se vsi medicinski pripomočki lahko kupujejo kjerkoli in da je oseba v vseh primerih upravičena do sofinanciranja.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v zvezi z nakupom baterij na celotnem trgu Evropske unije zapisalo, da je vprašljivo, če bi dobavitelji tehničnih pripomočkov izven območja države sploh sprejeli vrednotnico, s katero je urejeno sofinanciranje pripomočkov. Poleg tega bi bilo težje zagotoviti ustrezen nadzor in transparentnost plačil na podlagi vrednotnic. Edina stvar, ki se je spremenila, je to, da je oseba, ki ima polžev vsadek v obeh ušesih, upravičena do sofinanciranja v višini 900 evrov, prej pa je bila upravičena do 450 evrov.
Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto
Deli zgodbo 1 komentar
Več iz teme: Politika in mednarodni razvoj
Na tem mestu objavljamo politične analize slovenskega in mednarodnega prostora ter članke o mednarodni razvojni problematiki.
European election turnout: mandatory voting, age limits and possibility to choose candidates
We have analysed the systemic reasons why almost one in two Europeans chooses not to vote.
Evropske volitve: Slovenija v samem vrhu po neudeležbi
Na podlagi mednarodne podatkovne preiskave smo pri Pod črto analizirali, zakaj skoraj vsak drugi Evropejec ne voli.
1 komentar
Marija Krajnc 10. 10. 2018, 12.32
Aprila letos ste objavili članek na temo portala Predlagam vladi in hkrati tudi 4 predloge, ki jih je vlada RS dosedaj upoštevala.
Tudi sama sem 15. 9. 2011 poslala predlog Enotno pravično zavarovanje vseh otrok do 18. leta, ki je bil obravnavan in tudi upoštevan in zato zakon dopolnjen novembra leta 2011.