Primer Farrokh

Sredi leta 2017 je v javnosti odjeknil tako imenovani primer Farrokh. Poslanci, člani komisije državnega zbora, ki je preiskovala sanacijo bank, so med preiskavo naleteli tudi na primer nenavadnih nakazil iranskega podjetja Farrokh prek računa Nove ljubljanske banke. Nakazila, skupaj vredna okoli milijardo dolarjev, so potekala od konca leta 2008 do konca leta 2010. Način izpeljave teh nakazil pa je vzbujal sume, da gre za pranje denarja.

Resnica je bila nekoliko drugačna, so nato ugotovili poslanci. Ustanovili so namreč novo preiskovalno komisijo, ki se je osredotočila le na sume pranja denarja in financiranja terorizma v slovenskih bankah. Ugotovili so, da je šlo pri poslovanju podjetja Farrokh za preboj mednarodnega embarga na poslovanje dveh iranskih bank. Ti dve iranski banki sta imeli prepoved poslovanja z bankami v ZDA in Evropski uniji, ker naj bi financirali iransko jedrsko proliferacijo – torej razvoj jedrske tehnologije, kar bi lahko vodilo v jedrsko oboroževanje.

Denar je iz iranskih bank tako pritekel na račun podjetja Farrokh pri NLB, nato pa je to podjetje z njim v vsaj nekaterih primerih plačevalo blago, ki se bi lahko uporabilo za namen jedrske proliferacije. Tako so v NLB omogočili iranski državi, da so se njene banke izognile sankcijam in kupovale sporno blago v drugih državah. Poslovanje podjetja Farrokh prek NLB se je končalo šele decembra 2010, ko je odredbo o prepovedi poslovanja podjetja prek računov NLB slednji izdala Banka Slovenije.

Površna preiskava policije

Podjetje Farrokh je lahko prek računa NLB kar dve leti nemoteno poslovalo zato, ker so odpovedali nadzorni mehanizmi v banki, uradu za preprečevanje pranja denarja, Sovi in policiji. Pri Pod črto smo se osredotočili na delo policije, saj smo pridobili dokumentacijo notranjega ministrstva o policijski preiskavi primera Farrokh.

Poslanci so ugotovili, da je policija leta 2010 in 2011, ko so jo pristojni organi seznanili s primerom Farrokh, primer preiskala zelo površno. Tako na primer ni opravila razgovorov z uslužbenci NLB in preučila dokumentacije banke. Če bi to policisti naredili, bi lahko hitro ugotovili, da sta vir denarja podjetja Farrokh iranski banki na črni listi ZDA in EU. Policisti so primer leta 2011 zaključili s pojasnilom, da niso mogli potrditi sumov kaznivih dejanj.

Pometanje pod preprogo

A to še ni bilo vse. Policija bi morala po zaključenem primeru o ugotovitvah obvestiti tožilstvo. Pa ga ni. Tožilstvo tako vse do leta 2017 za primer Farrokh sploh ni vedelo. Na policiji so se izgovarjali, da zato, ker v primeru niso pričeli s tako imenovanim predkazenskim postopkom. Toda dokumenti notranjega ministrstva o nadzoru nad delovanjem policije v primeru Farrokh, ki smo jih pridobili pri Pod črto, dokazujejo, da to ne drži in da bi policija o preiskavi morala obvestiti tožilstvo.

Notranje ministrstvo je nadzor nad policijo v primeru Farrokh leta 2017 uvedlo na podlagi medijskega poročanja o tej zadevi. V okviru nadzora je policijo zaprosilo tudi za posredovanje določene dokumentacije o primeru – med drugim tudi za kopije notranjih predpisov, na podlagi katerih so takrat delovali policisti. Policija pa je ministrstvu posredovala nekatere predpise, ki so upravičevali odločitev policije, da o primeru ne obvešča tožilstva. A težava je bila v tem, da ti predpisi v času preiskovanja primera Farrokh niso več veljali. Zato so bili na ministrstvu mnenja, da so jih hoteli pri policiji namenoma zavesti.

Za površno preiskavo policije ter domnevno zavajanje tožilstva in ministrstva ni odgovarjal nihče. Na ministrstvu so sicer ovadili kriminalista, ki je bil odgovoren za preiskavo primera Farrokh, a je tožilstvo ovadbo zavrglo. Policija pa po lastnih pojasnilih proti kriminalistu ni sprožila delovnopravnih postopkov, saj so roki za njihovo uvedbo že potekli.

Delovanje represivnih organov nadzorujemo z vašo pomočjo. Podprite Pod črto v letu 2019!

Ponovna preiskava primera Farrokh

Policija je leta 2017 po javnem razkritju primera Farrokh ponovno odprla preiskavo zadeve. A vprašanje je, kakšne dokaze bodo lahko po preteku toliko časa še našli. Dejstvo, da bodo policisti zdaj zadevi zelo težko prišli do dna, pa je skrb vzbujajoče predvsem zaradi ugotovitev poslancev o naravi primera Farrokh.

Poslanci so namreč v svojem poročilu o primeru zapisali, da popolna odpoved več nadzornih organov v primeru Farrokh ne more biti naključje. Ugotovili so tudi, da je bilo poslovanje podjetja Farrokh prek NLB najverjetneje omogočila infiltracija tuje tajne službe v največjo slovensko banko. Obenem se je v tistem času iranski veleposlanik srečeval z nekaterimi najvišjimi predstavniki slovenske oblasti z namenom odpreti slovenski bančni trg za Iran.

V pogovoru z direktorjem podjetja Farrokh, Irajem Farrokhzadehom, ki so ga opravili prek posrednika, pa so poslanci ugotovili, da je Farrokhzadeh zelo dobro obveščen o dogajanju v zvezi s primerom Farrokh v Sloveniji in »da ima v Sloveniji vzpostavljeno mrežo stikov, ki jih očitno lahko kadar koli kontaktira, kar pomeni, da njegova mreža v Sloveniji nemoteno deluje«.

Vprašanje je torej, ali bomo sploh kdaj izvedeli, kdo je Farrokhzadehu omogočil nemoteno poslovanje podjetja Farrokh v Sloveniji, poskrbel, da se več nadzornih organov s primerom ni ukvarjalo, in kdo so člani mreže stikov Farrokhzadeha v Sloveniji.

Preberite cel članek: Iranska jedrska proliferacija prek NLB: policija zavajala tožilstvo in ministrstvo