Zgodbe, ki jih objavljamo na Pod črto pretežno obravnavajo teme iz slovenskega okolja. Kar pa seveda ne pomeni, da naše pozornosti ne namenjamo tudi dogajanju v tujini. V sodelovanju s skupino devetih preiskovalnih novinarjev iz osmih evropskih držav, združenih v okviru projekta Investigate Europe, smo na primer lani objavili serijo cross-border preiskovalnih zgodb na temo prekarnega dela. Seveda tudi sicer spremljamo razkritja, ki so jih objavili tuji mediji in naši projektni partnerji.

Za vas smo za poletno branje zbrali nekaj predlogov kakovostnih preiskovalnih in podatkovnih člankov. Pa še kakšnega,  ki sicer ne pade v to skupino, a nam je bil vseeno všeč. Upamo, da bo izbor všeč tudi vam.

• Od začetka industrijske revolucije se je naš planet segrel za več kot stopinjo. Z nezavezujočim in neučinkovitim pariškim sporazumom o podnebnih spremembah je želela mednarodna skupnost dvig temperature zadržati pod dvema stopnjama Celzija. Sporazum je bil podpisan leta 2016, pri New York Timesu pa so v sodelovanju s Pulitzer Centrom v dvodelnem članku Losing Earth: The Decade We Almost Stopped Climate Change ugotovili, da smo bili že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja precej blizu rešitvi za težavo globalnih razsežnosti. Kaj je šlo narobe?

• Dober teden pred zaključkom afer polne ameriške predsedniške predvolilne kampanje leta 2016 je izbruhnila še en škandal, v katerem so imeli glavno vlogo Makedonci. Skupina najstnikov iz makedonskega Velesa je v času pred volitvami vodila množico spletnih strani z lažnimi političnimi novicami. Strani so generirale izjemen obisk, ki ga je skupina s pomočjo prodaje oglasnega prostora pretvarjala v odličen zaslužek. Kot v zgodbi The Secret Players Behind Macedonia’s Fake News Sites, ki se razteza od ZDA vse do Rusije, ugotavlja organizacija Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP) v sodelovanju s partnerji, pa mladi Makedonci niso delovali popolnoma na lastno pest in brez mentorstva.

• Zagotovo vas v naravi kdaj zmotijo odvržene prazne plastenke ali druga embalaža. Kot v prispevku Plastic recycling: uneven progress in Europe ugotavlja združenje European Data Journalism Network (EDJNet), katerega član smo tudi Pod črto, je zavedanje Evropejcev o pomenu ustreznega upravljanja s plastičnimi odpadki vedno bolj prisotno, a razlike med državami so še vedno precejšnje. Preverite, kako se je odrezala Slovenija.

• Organizacija Združenih narodov je septembra leta 2015 sprejela Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki na uravnotežen način povezuje tri dimenzije razvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko. Definiranih je bilo sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja (odprava revščine, zagotavljanje zdravega življenja, zagotovitev dostopa do vode). Spletna publikacija Our World in Data je letos objavila posebno orodje, s katerim s pomočjo 232 indikatorjev meri, kako dobro nam globalno gledano gre pri doseganju teh sedemnajstih ciljev. Preverite na strani: Measuring progress towards the Sustainable Development Goals.

• Rojstvo novega medija lahko poteka na različne načine. Pod črto je recimo ob ključni podpori vas, bralcev in donatorjev, nastal v želji po ustvarjanju na dejstvih slonečega preiskovalnega novinarstva. Kot v dolgem prispevku o razvoju razvpite medijske hiše Vice ugotavljajo pri New Yorku Magazinu, lahko gradnja medijskega modela in blagovne znamke temelji tudi pretežno na – blefu: A Company Built on a Bluff.

• Zaporna kazen je en od najstarejših načinov sankcioniranja kršiteljev zakonov. Institut, ki se ga je v zgodovini velikokrat zlorabljalo, ima tudi svojo radikalno obliko, ki jo poznamo pod imenom »samica«. Kako dolgotrajno bivanje v samici vpliva na življenje zapornika in kakšni so njegovi resnični učinki v mesečniku GQ ugotavljajo v zgodbi Buried Alive: Stories From Inside Solitary Confinement.