Članek je objavljen tudi v Dnevnikovem Objektivu

Branje tega prispevka vam bo vzelo približno pet minut

Sistematično kršenje zakonov si podjetja, tudi zaradi želje po čim boljši podobi v javnosti, pri poslovanju težko privoščijo. A včasih je možnost visokih zaslužkov enostavno prevelika skušnjava. Še posebej skrb vzbujajoče pa je, ko se tej skušnjavi vda podjetje v delni lasti državljanov.

Primer slednjega je že omenjeni Petrol. Družba, ki je v približno tretjinski posredni ali neposredni državni lasti, že leta načrtno in sistematično krši zakonodajo o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Na svojih bencinskih črpalkah namreč stranke nezakonito vabi k nakupu cigaret, zaradi česar so ga v zadnjih štirih letih že več kot stokrat kaznovali tržni inšpektorji.

Oglaševanje za zasvojenost mladoletnikov

Nezakonito oglaševanje tobaka se morda zdi nedolžna kršitev – pa ni. Je namreč eno glavnih orodij tobačne industrije za pridobivanje novih zasvojencev z nikotinom. Prav zato izdelovalci cigaret porabijo milijarde evrov letno  samo za oglaševanje svojih izdelkov. Najbolj skrb vzbujajoče je dejstvo, da sta oglaševanje in promocija tobačnih izdelkov po ugotovitvah nacionalnega inštituta za javno zdravje neposredno povezana s stopnjo kajenja med mladimi. Oglaševanje jim namreč hote ali nehote ustvarja občutek, da tobak ni tako nevarna zadeva, kot trdijo strokovnjaki. Nepolnoletni mladi so zato tudi glavni cilj oglasov tobačne industrije – kar 70 odstotkov vseh kadilcev v Evropski uniji namreč začne kaditi pred 18. letom starosti.

Zato naša zakonodaja  strogo  omejuje oglaševanje tobaka. Trgovine, trafike, bencinski servisi lahko oglašujejo le logotipe izdelkov, pa še to le  na izveskih v določeni velikosti in na tako imenovanih pripomočkih za kajenje (pepelniki, vžigalniki). Prepovedano pa je vsakršno napeljevanje k nakupu tobaka, na primer s posebnim izpostavljanjem tobačnih izdelkov ali celo brezplačnim deljenjem promocijskih škatlic cigaret.

Toda te omejitve so za proizvajalce cigaret preostre. So namreč učinkovite in tako negativno vplivajo na prodajo. Zato so pri trženju izdelkov po opažanjih tržne inšpekcije vedno bolj agresivni. Pri tem pa jim priskočijo na pomoč tudi prodajalci cigaret. Slednji z izpostavljanjem cigaret in drugih tobačnih izdelkov na prodajnih pultih, v posebej osvetljenih okvirih in vitrinah stranke po mnenju tržne inšpekcije vabijo k njihovemu nakupu. In s tem pridobivajo nove mlade kadilce.

Najhujši kršitelj na tem področju je, kot smo že omenili, prav delno državni Petrol. Temu so inšpektorji po podatkih tržne inšpekcije, ki smo jih pridobili z zahtevo po informaciji javnega značaja, med oktobrom 2010 in septembrom 2013 izdali 58 pravnomočnih odločb zaradi nezakonitega oglaševanja tobaka. Petrol je zaradi teh nezakonitosti plačal tudi 119.000 evrov kazni. A to našega največjega ponudnika naftnih derivatov ni ustavilo. Le med oktobrom lani in septembrom letos mu je namreč inšpekcija izdala nadaljnjih 61 pravnomočnih odločb zaradi kršenja protitobačne zakonodaje. Torej je v zadnjem letu dni dobil več kazni kot prej v treh letih skupaj.

Ti podatki ne puščajo dvoma o sistematičnem in načrtnem nezakonitem oglaševanju tobaka, ki ga izvaja Petrol. Tržna inšpekcija je obenem že konec leta 2012 javno objavila opozorilo, da je vsakršno umeščanje cigaret na izpostavljena stojala na pultu ali v osvetljene okvirje nezakonito.

Molk nadzornega sveta

Toda Petrol ni edini, ki nezakonito oglašuje tobačne izdelke. To počnejo tudi Tobačna 3Dva, OMV Slovenija, Delo Prodaja, Mercator, Tuš, Spar. A Petrol je v delni lasti državljanov in bi zatorej moral še posebej paziti na etičnost svojega poslovanja.

Z nezakonitim oglaševanjem tobaka Petrol krši tudi lastna načela poslovanja. V Petrolovem »kodeksu ravnanja in vrednot«, kot ga imenujejo, je pod razdelkom »Zaveza etiki« moč prebrati: »Pri delu upoštevamo visoke standarde poslovne etike. Zaposleni spoštujemo in izvajamo zakonodajo na vseh področjih svojega delovanja. S srčnostjo, pogumom in zavzetostjo gradimo najboljše energetsko podjetje, na katero bomo ponosni zaposleni, delničarji, stranke, poslovni parterji in družba.«

Že letos spomladi smo se z vprašanji o nezakonitem oglaševanju cigaret obrnili na Petrolov oddelek za odnose z javnostjo. In ostali brez odgovorov. Zato smo ta oddelek prejšnji mesec prosili, naj naša vprašanja posredujejo Petrolovemu nadzornemu svetu, ki ga vodi Tomaž Kuntarič. Tudi tokrat smo več tednov zaman čakali na odgovore, čeprav so nam predstavniki Petrola zagotovili, da so naša vprašanja nadzornikom posredovali. Brezbrižnost nadzornega sveta je toliko bolj presenetljiva ob dejstvu, da je njegova podpredsednica, Irena Prijović, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS). Kuntarič pa sodeč po spletni strani združenja predava na izobraževanjih, ki jih organizira združenje.

V »kodeksu profesionalne etike« ZNS, k spoštovanju katerega naj bi bili zavezani vsi člani združenja, v razdelku »Pošteno opravljanje funkcije« piše: »Člana organa nadzora morajo pri opravljanju funkcije voditi odgovornost, poštenost, transparentnost in osebna integriteta. Etično odločanje pomeni neodvisno odločanje po lastni vesti in spoštovanje zakonov in dobre prakse korporativnega upravljanja. Prav tako si mora član organa nadzora prizadevati za ustvarjanje etično-moralne kulture v družbi, ki jo nadzoruje, in v samem organu nadzora.« V sklopu ZNS deluje tudi častno razsodišče, ki naj bi bilo moralna avtoriteta na področju sankcioniranja nadzornikov, ki ne delujejo v skladu s kodeksom.

Tudi Ireno Prijović smo zaprosili za komentar Petrolovega oglaševanja. Pojasnila nam je, da lahko medijem odgovarja le Kuntarič kot predsednik NS in da mu je posredovala naša vprašanja. Kot rečeno, odgovorov od Kuntariča nismo dobili. V primeru Petrola so, kot kaže, razni kodeksi delovanja družb in nadzornikov bolj namenjeni zavajanju javnosti z lažnimi obljubami o etičnem poslovanju,  kot da bi bili resnični napotki za delovanje.

Mamljivi dobički

Odpira se vprašanje, zakaj so nadzorniki in vodilni zaposleni pripravljeni žrtvovati svoj ugled v zameno za služenje tobačni industriji. Prvi razlog je najverjetneje dejstvo, da so bile kršitve Petrola in drugih podjetij na področju oglaševanja tobaka do nedavnega skrite pred javnostjo. Te podatke smo namreč na portalu podcrto.si kot prvi dali na voljo javnosti šele marca letos. Vse dotlej pa so bile kršitve skrite v evidencah tržnega inšpektorata.

Drugi razlog za to, da družba v delni lasti državljanov, namesto da bi bila  vzor drugim, sama najhuje krši protitobačno zakonodajo, pa je najverjetneje dobiček. Zakon sicer predpisuje kazen 2000 evrov za vsak primer nezakonitega oglaševanja tobaka. Kot rečeno, je Petrol med oktobrom 2010 in septembrom 2013 zaradi kršitev protitobačne zakonodaje dobil za 119.000 evrov kazni. Podatkov o višini izrečenih kazni v zadnjem letu nam tržni inšpektorat ni posredoval. Je pa iz evidenc razvidno, da je bil Petrol v 60 izmed 61 primerov kršenja zakona  oglobljen. To torej skupno znese najmanj 120.000 evrov kazni.

Toda, dobički so veliko višji od kazni. Ni sicer znano, koliko Petrol zasluži s prodajo cigaret. Oziroma, ali in koliko mu za promocijo cigaret plača tobačna industrija. A primer drugega najhujšega kršitelja, Tobačne 3Dva, ki ima v lasti večino trafik v Sloveniji, je jasen. Med letoma 2010 in 2013 so pri Tobačni 3Dva plačali za 58.000 evrov kazni zaradi nezakonitega oglaševanja tobaka. Njihov dobiček  je samo lani znašal več kot 270.000 evrov, dobiček lastnika Tobačne 3Dva, Tobačne Ljubljana, pa je lani  znašal kar 6,8 milijona evrov. Tobačna Ljubljana je prek svojega lastnika, mednarodne tobačne korporacije Imperial Tobacco, glavna dobaviteljica cigaret na slovenskem trgu.

Dobički so torej tudi do stokrat višji od kazni. In zaradi njih je nekaterim vredno pozabiti na lastne kodekse in družbeno odgovorno delovanje.