Notranje ministrstvo je v odgovoru Uradu Informacijskega pooblaščenca delno soglašalo z ugotovitvami urada, da je policija podatke o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov zahtevala na podlagi napačne pravne podlage. Z ugotovitvami pooblaščenca se »načeloma strinjajo« tudi na vrhovnem državnem tožilstvu. A obe inštituciji se dokončni opredelitvi do dejanj policije izogibata.

Policija je v letu 2012 podatke o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov v 31 primerih poskušala pridobiti brez sodne odredbe, kar je v nasprotju z zakonom. Le v štirih primerih pa so imeli sodno odredbo zanje. Kljub nezakoniti poizvedbi so upravljavci spletnih portalov v 23 primerih podatke o njihovih bralcih tudi posredovali, je zapisano v poročilu Informacijskega pooblaščenca, ki smo ga objavili prejšnji četrtek.

Notranje ministrstvo se strinja z Informacijskim pooblaščencem, da se je policija v večini primerov sklicevala na napačne zakone pri pridobivanju podatkov od upravljavcev spletnih portalov, so zapisali v svojem odzivu na ugotovitve. Po prepričanju Pooblaščenca bi morala policija kot pravno podlago za pridobitev podatkov navajati osmi člen Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), po katerem lahko upravljavci spletnih portalov podatke o svojih bralcih posredujejo le z odredbo sodišča.

Za razliko od Informacijskega pooblaščenca pa notranje ministrstvo meni, da bi lahko bilo pravno dopustno tudi sklicevanje na 149. b člen zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki v določenih primerih omogoča posredovanje podatkov brez odredbe sodišča. Policija se je na ta člen sklicevala v zahtevah za podatke o 11 bralcih spletnih portalov od skupno 43.

Tretji odstavek 149. b člena ZKP določa, da lahko policija od operaterja zahteva, da ji le na njeno pisno zahtevo sporoči podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih. Prvoten namen odstavka je bil policiji olajšati pridobivanje podatkov o tistih naročnikih telefonskih priključkov, ki si ne želijo javne objave svoje telefonske številke v telefonskem imeniku. A policija ga je poskušala uporabiti tudi kot podlago za pridobivanje IP številk in ostalih osebnih podatkov bralcev portalov.

»Ključna dilema, ki se nam zastavlja, je razumevanje termina operater,« so zapisali na notranjem ministrstvu. Po njihovem mnenju bi namreč lahko pod to definicijo sodili tudi upravljavci spletnih portalov. Zato po njihovih besedah končnega odgovora ne morejo podati, dokler o definiciji termina operater ne dobijo mnenja pravosodnega ministrstva.

Toda, kot je že opozoril Informacijski pooblaščenec, po Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom) upravljavci portalov niso operaterji. Slednji so po ZEKomu »fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja javno komunikacijsko omrežje ali pripadajoče zmogljivosti.« Upravljavci spletnih portalov pa za razliko od ponudnikov interneta takšnega omrežja ne zagotavljajo.

S Pooblaščencem se »načeloma strinja« tudi tožilstvo

»Načeloma se je mogoče strinjati z vašo ugotovitvijo, da posamezne, pri delu policije uporabljene pravne podlage za pridobivanje podatkov, niso primerne,« pa je v odgovoru na ugotovitve Informacijskega pooblaščenca zapisalo vrhovno državno tožilstvo. Obenem pa tožilci niso povsem prepričani o neuporabnosti tako pridobljenih podatkov v kazenskem postopku.

Nezakonito pridobljeni dokazi pred sodiščem ne veljajo, določa Zakon o kazenskem postopku. A podatki, pridobljeni mimo sodišča, bi lahko bili po mnenju tožilstva vseeno veljavni. Kot pojasnjujejo, gre za »komuniciranje v javnih mrežah, ki so dostopne neomejenemu številu uporabnikov in tudi z namenom, da se posredovane vsebine naredijo dostopne tem uporabnikom. Da bi ob takem načinu komuniciranja še lahko šlo za čisto komunikacijsko zasebnost, ni mogoče trditi brez resnih zadržkov.« Ker na tem področju manjka sodna praksa, se ne morejo vnaprej opredeliti do zakonitosti pridobljenih podatkov, še dodajajo.

Po mnenju tožilstva bi se torej zaradi širokega občinstva, s katerim komunicira pisec komentarjev na spletnih forumih, lahko zanemarilo določbe 37. člena ustave. Po njem je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil, samo zakon pa lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil ter nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost držav.

Tako kot notranje ministrstvo tudi tožilstvo dopušča možnost, da bi policija podatke od spletnih portalov lahko legalno pridobivala na podlagi tretjega odstavka 149. b člena ZKP. Kot potencialno ustrezno podlago pa vidi tudi v 115. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije. A po tem členu so policiji brez sodne odredbe podatke iz svojih zbirk dolžni dati le državni organi, kar pa upravljavci spletnih portalov medijev niso.

V kolikor se sodišča v morebitnih sodnih postopkih, ki temeljijo na pridobljenih podatkih mimo sodišč, ne bodo strinjala z njihovimi kreativnimi razlagami zakonov, bi se tožilci lahko znašli v podobnih težavah kot v primeru balkanski bojevnik. Tu namreč prvostopenjsko sodišče zaradi nezakonito pridobljenih telefonskih številk obtožencev v razsodbi ni upoštevalo policijskih prisluhov.

Tožilstvo v svojem odgovoru informacijskemu pooblaščencu izraža tudi dvoumen predlog pravosodnemu ministrstvu, da naj ministrstvo po potrebi v že pripravljenem predlogu novele ZKP oblikuje ustrezno podlago za pridobivanje osebnih podatkov iz javno dostopnih omrežij tudi od ponudnikov internetnih storitev na trgu. Ta novela je trenutno v strokovnem usklajevanju. V kolikor tožilstvo med vrsticami ministrstvu predlaga spremembe ZKP, ki bi omogočale pridobivanje podatkov o bralcih portalov brez odredbe sodišča, bi lahko bila taka določba v nasprotju z že omenjenim 37. členom ustave. Kot je namreč v petek v informativni oddajo Odmevi povedal ustavni pravnik Andraž Teršek z Univerze na Primorskem, je naša ustava v tem primeru jasna – upravljavci spletnih portalov ne smejo organom pregona brez sodne odredbe posredovati nikakršnih podatkov o svojih bralcih.

Informacijski pooblaščenec ne potrjuje trditev portala 24ur.com

Informacijski pooblaščenec po pregledu neobveznih mnenj ni našel nobenega, ki bi ga glede posredovanja podatkov policiji podal družbi Proplus, so nam sporočili iz Urada Pooblaščenca. Upravljavka portala 24ur.com je na spletni strani namreč zapisala, da je že pred tremi leti pri Pooblaščencu preveril obveznost posredovanja podatkov v primeru, ko se policija sklicuje na zakon o kazenskem postopku a za podatke nima sodne odredbe. Po njihovih trditvah jim je Pooblaščenec odgovori, da so podatke, kadar zahteva vsebuje navedbo zakonske podlage in kaznivega dejanja, policiji dolžni posredovati.

Kot smo poročali je prav družba Proplus med vsemi upravljavci portala podala podatke o največ svojih bralcih izmed vseh upravljavcev, čeprav policija zanje ni imela sodne odredbe.

Odgovor ministrstva

Odgovor tozilstva