Branje tega prispevka vam bo vzelo približno osem minut

Kako nasilno je bilo leto 2014 v primerjavi z ostalimi v novem tisočletju?

V želji, da odgovorimo na to vprašanje, smo se ponovno lotili policijskih statistik in prišli do zanimivih rezultatov. Število obravnavanih sumov nasilnih kaznivih dejanj policije na 10.000 prebivalcev Slovenije je podobno kot prejšnja leta. Najbolj občutno je glede na dolgoletno povprečje padlo število obravnavanih ropov in roparskih tatvin. Manj pa je tudi umorov, povzročitev hudih telesnih poškodb in spolnega nasilja.

Kar zadeva geografsko porazdelitev, je policija lani največ sumov nasilnih kaznivih dejanj na 10.000 prebivalcev tako kot v zadnjih letih obravnavala v Kočevju, najbolj mirno mesto pa je bilo Tržič. Med letoma 2001 in 2013 je policija sicer najmanj nasilnih dejanj obravnavala v Ajdovščini, ki ostaja mirna. Na lestvici za leto 2014 je tretja najbolj mirna upravna enota v Sloveniji.

Policijska statistika, ki je prosto dostopna na spletni strani policije, beleži vsak posamezen obravnavan primer suma kriminalnega dejanja. Pri vsakem vnosu je navedena tudi upravna enota, v kateri se je dejanje zgodilo. Prvič smo podatke policije analizirali septembra lani za obdobje 2001–2013, tokrat pa smo pripravili analizo leta 2014.

Tudi tokrat moramo opozoriti, da policijska statistika obravnavanih kaznivih dejanj ne pove nič o epilogu posameznega dejanja – torej, ali je bil sum upravičen, ali je bil storilec ujet, ali je bil (pravnomočno) obsojen. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede je zato že ob lanski analizi obravnavanih sumov nasilnih kaznivih dejanj opozoril, da policijska statistika ni zelo natančen vir podatkov o kriminaliteti. Je pa dokaj podroben. Zato se ga ne sme zanemariti, a tudi ne sprejeti kot edino merilo za oceno razmer. Policijska statistika je namreč odvisna od številnih dejavnikov, ki vključujejo tako policijo in njeno pozornost na posamezno problematiko kot seveda tudi pripravljenost ljudi prijavljati kazniva dejanja.

Najbolj je upadlo število ropov

Najprej se lotimo primerjave števila vseh obravnavanih nasilnih kriminalnih dejanj po letih. Kot nasilna kriminalna dejanja smo upoštevali vsa tista, ki imajo nasilje za posledico (na primer umor, povzročitev poškodbe, posilstvo), in tista, ki z nasiljem grozijo (na primer rop). Dejanja, ki smo jih upoštevali v analizi, in podrobnosti izvedbe analize, lahko najdete v metodološkem pojasnilu.

Kot smo zapisali lani, je število obravnavanih sumov nasilnih kriminalnih dejanj na 10.000 prebivalcev med letoma 2001 in 2007 zlagoma naraščalo, z 19 obravnavanih sumov leta 2001 na 30 sumov leta 2007. Leta 2008 je številka nekoliko upadla, na 28 obravnavanih sumov, leta 2009 pa poskočila na kar 39 obravnavanih sumov. Nato je do leta 2013 številka zlagoma upadala, do 31 obravnavanih sumov.

Kot smo takrat pojasnili, je bil razlog za nenaden porast leta 2009 vpeljava kaznivega dejanja nasilja v družini v kazenski zakonik. To se je odrazilo v ostrejšem preganjanju družinskega nasilja in s tem več obravnavanih kaznivih dejanj s tega področja. A ker sodniki vsake klofute med štirimi stenami niso kaznovali z obsodilno sodbo, so policisti po letu 2009 kazensko preganjali le tiste družinske nasilneže, ki so nasilje nad partnerji ali otroki izvajali kontinuirano.

V letu 2014 so policisti obravnavali 31,48 suma nasilnega kaznivega dejanja na 10.000 prebivalcev, kar je podobno kot lani. Slovenija tako v letu 2014 ni postala bolj nasilna kot v zadnjih nekaj letih.

V lanski analizi smo se po nasvetu kriminologov podrobneje osredotočili še na štiri najhujše vrste nasilnega kriminala: umore in uboje, povzročitve hudih in posebno hudih telesnih poškodb, rope in roparske tatvine ter spolno nasilje.

Med letoma 2001 in 2013 je policija obravnavala povprečno 67 sumov umora in uboja oziroma poskusov umora in uboja na leto, v letu 2013 pa jih je obravnavala 50. Lani je obravnavala eno dejanje več kot predlani, kar pomeni, da število obravnavanih umorov in ubojev v Sloveniji ostaja nizko.

Podoben trend kot pri umorih je opazen tudi pri obravnavanju sumov povzročitev hude in posebno hude telesne poškodbe. Med letoma 2001 in 2013 je policija obravnavala povprečno 259 sumov teh na leto, leta 2013 pa 166 sumov. Leto 2014 se je s 185 obravnavanimi sumi izkazalo kot manj nasilno od povprečja in bolj nasilno od predlanskega leta.

Najbolj občutno izboljšanje glede na zadnja leta se kaže pri ropih in roparskih tatvinah. Policija je med leti 2001 in 2013 obravnavala povprečno 527 sumov ropov in roparskih tatvin, predlani pa 459 sumov. Lani je ta številka prvič padla pod 400 sumov, na 376. Če je trend obravnave ropov in roparskih tatvin v obdobju 2001–2013 kazal na rahel porast teh dejanj, je bilo nizko število primerov v lanskem letu dovolj za obrat tega trenda. Trend obravnavanih primerov v obdobju 2001 in 2014 tako rahlo upada.

Ostane nam še spolno nasilje, med katerega smo šteli kazniva dejanja posilstva, zlorab mladoletnih in slabotnih oseb, spolnega nasilja in kršitve spolne nedotakljivosti. Med letoma 2001 in 2013 je policija obravnavala povprečno 388 sumov spolnega nasilja, leta 2013 pa 366 sumov. Lani je ta številka upadla na 350 obravnavanih sumov. A trend obravnave spolnega nasilja še kar kaže lahen porast teh dejanj med letoma 2001 in 2014. Ni pa nujno, da je razlog za to dejanski porast spolnega nasilja. Na naraščajoč trend bi lahko vplivala boljša osveščenost žrtev in s tem več prijavljenih kaznivih dejanj spolnega nasilja, so lani pojasnili strokovnjaki.

Za komentar gibanja nasilnega kriminala v letu 2014 smo se obrnili na policijo. Posredovali so nam splošen odgovor, da »generalna policijska uprava in vse policijske uprave stalno izvajajo določene ukrepe z namenom preprečevanja kaznivih dejanj z elementi nasilja. Ukrepi se načrtujejo že z letnimi načrti dela in kasneje tudi z mesečnimi načrti, seveda pa policijske postaje spremljajo tudi aktualne dogodke in jim dnevno prilagajajo svoje delo.«

Konkretneje so komentirali le občutno zmanjšanje števila ropov in roparskih tatvin v letu 2014. »Poleg uspešnega dela na področju preventive je k zmanjšanju pripomoglo tudi uspešno operativno delo policije, saj smo v letu 2012 in 2013 s pomočjo uspešnega mednarodnega sodelovanja prijeli več članov mednarodnih kriminalnih združb, ki so v Slovenijo prihajali izvrševat premoženjska kazniva dejanja (rope, roparske tatvine in vlome). Prav  organizirane kriminalne združbe z območja Balkana, ki prihajajo izvrševat rope na območje EU in s tem tudi v Slovenijo, imajo lahko velik vpliv na gibanje skupnega letnega števila kaznivih dejanj ropov,« so zapisali na generalni policijski upravi.

Kočevje še kar najbolj nasilno mesto

Poleg časovne pa je zanimiva tudi geografska primerjava nasilnega kriminala v Sloveniji. Policijska statistika namreč vsebuje podatke o upravni enoti, v kateri se je zgodilo posamezno kaznivo dejanje.

V analizi nasilnega kriminala, ki smo jo objavili septembra lani, se je kot najbolj nasilno mesto izkazalo Kočevje. V tej upravni enoti je namreč policija med letoma 2008 in 2013 povprečno obravnavala 59 sumov nasilnih kriminalnih dejanj na 10.000 prebivalcev na leto.

Kočevje je tudi v lanskem letu obdržalo primat na lestvici – policisti so v tej upravni enoti obravnavali 51,5 suma na 10.000 prebivalcev. Na drugo mesto se je lani uvrstil Piran (na lestvici za obdobje 2008–2013 je bil na 6. mestu), sledijo mu Črnomelj (na lestvici 2008–2013 prav tako na 3. mestu), Maribor (5. mesto na lestvici 2008–2013) in Celje (na lestvici 2008–2013 je bilo šele na 17. mestu).

Grosuplju in Velenju je po drugi strani uspelo izboljšati svoji uvrstitvi: če je bilo prvo na lestvici 2008–2013 na drugem, drugi pa na četrtem mestu, je na lestvici za lansko leto Grosuplje padlo na sedmo, Velenje pa na 15. mesto glede na število obravnavanih sumov nasilnih kriminalnih dejanj na 10.000 prebivalcev v upravni enoti.

Precej podoben je tudi drugi konec lestvice. Pet najbolj mirnih krajev v obdobju 2008–2013 je bilo Tržič, Ilirska Bistrica, Škofja Loka, Ajdovščina in Cerknica. Lani so med petimi najbolj mirnimi kraji ostali Ilirska Bistrica, Ajdovščina, Škofja Loka in Tržič, pridružilo pa se jim je Trebnje.

Zanimiva je tudi primerjava relativnih vzponov in padcev upravnih enot v letu 2014 glede na lestvico obdobja 2008–2013. Z največjim skokom na lestvici, torej relativnim porastom nasilnega kriminala glede na ostale upravne enote, se sooča Dravograd. Če je bil Dravograd na lestvici 2008–2013 na 37. mestu med upravnimi enotami glede na število obravnavanih sumov na 10.000 prebivalcev, je na lestvici za leto 2014 »napredoval« na 8. mesto. Občutnejši skok navzgor so doživeli še Nova Gorica (za 20 mest), Postojna (za 18 mest), Laško (za 17 mest) in Murska Sobota (za 17 mest).

Mesta, ki so najbolj zmanjšala pojavnost nasilnega kriminala, pa so Logatec (padec na lestvici za 23 mest), Lenart (prav tako padec za 23 mest), Krško (padec za 14 mest), Sevnica in Brežice (oba s padcem za 13 mest).

Ob teh rezultatih je treba izpostaviti dejstvo, da lahko v upravnih enotah z manj prebivalci že nekaj dodatnih obravnavanih sumov nasilnih kriminalnih dejanj povzroči visok skok na lestvici. Na to dejstvo so nas opozorili tudi pri policiji. Zato je smiselno med sabo posebej primerjati upravne enote, v katerih se nahajajo mestne občine. Ta primerjava je pomembna tudi zato, ker kriminal v mestih občinah vpliva na največ Slovencev.

Sodeč po policijskih statistikah se je lani v večini upravnih enot z mestnimi občinami glede na obdobje 2008–2013 varnostna situacija relativno poslabšala. Sedem upravnih enot z mestnimi občinami se je tako povzpelo po lestvici nasilnega kriminala, svoj položaj pa so izboljšale le tri. Največji skok je »uspel« Novi Gorici, največji upad nasilnega kriminala pa Velenju. Slovenj Gradec pa je ostal na istem, 24. mestu na lestvici.

Policijo smo prosili tudi za komentar rezultatov naše geografske analize. Zanimali so nas razlogi za vzpone in padce posameznih enot ter kako se bo policija odzvala na tistih območjih, v katerih so stopnje nasilnega kriminala najvišje. Predvsem pa smo želeli vedeti, kako se bo policija odzvala na porast nasilja v upravnih enotah z največ prebivalci, torej tistimi z mestnimi občinami.

Policijski odgovori so bili splošni. Kot pravijo, »generalna policijska uprava in vse policijske uprave stalno izvajajo določene ukrepe z namenom preprečevanja kaznivih dejanj z elementi nasilja, tako premoženjskih kaznivih dejanj kot nasilja v družini.« Imajo tudi delovno skupino, ki spremlja gibanje števila nasilnih kaznivih dejanj. V primeru porasta dejanj na določenem območju policija prične z izvajanjem dodatnih »poostrenih nadzorov, s katerimi skušamo kriminaliteto zajeziti, če ne že v celoti preprečiti«.

Policija po lastnih besedah tudi vseskozi izvaja izobraževanja, predvsem v šolah, vrtcih in zdravstvenih domovih, o temah, kot so medvrstniško nasilje, spolne zlorabe otrok prek spleta, ravnanje v primeru ropa. »Cilj takšnih preventivnih aktivnosti je dvig samozaščitnih ukrepov in s tem zmanjšanje možnosti, da posameznik postane žrtev kaznivega dejanja,« so nam sporočili s policije.

Ob tem še poudarjajo, da ne glede na napore policija ne more preprečiti vseh kaznivih dejanj. »Mnoga se zgodijo med štirimi stenami, med ljudmi, ki se poznajo, in v nekem trenutku pride do konflikta in nasilja, ki lahko rezultira na primer v hudi telesni poškodbi.«

Podobno skopi so bili tudi odgovori posameznih policijskih uprav (PU), ki delujejo na območju mestnih občin. Na novogoriški, ki je glede na našo analizo zabeležila najvišji porast obravnavanih sumov nasilnih kriminalnih dejanj, so nam zatrdili, da se je po njihovih podatkih število nasilnih kaznivih dejanj v upravni enoti zmanjšalo in je znašalo 21 dejanj na 10.000 prebivalcev.

Po podatkih, objavljenih na spletnih straneh policije, ki smo jih analizirali, je policija lani v upravni enoti Nova Gorica obravnavala 29,9 suma nasilnega kriminalnega dejanja na 10.000 prebivalcev, v obdobju 2008–2013 pa povprečno 24 sumov na 10.000 prebivalcev na leto.

Na PU Nova Gorica so še poudarili, da »tudi sicer izvajajo in so vsa pretekla leta izvajali
aktivnosti za zmanjšanje števila nasilnih kaznivih dejanj skladno s strategijo dela policije in letnimi načrti dela policijske uprave, v katerih so bile določene aktivnosti za zmanjšanje števila kaznivih dejanj oziroma povečanje njihove preiskanosti«.

Podobno splošen je odgovor PU Koper. Ta »stalno izvaja določene ukrepe z namenom omejevanja nasilnega kriminala v posameznih mestih«. Upravna enota Koper se je na lestvici za leto 2014 povzpela na šesto mesto po nasilnosti, Piran pa je, kot rečeno, pristal celo na drugem mestu po nasilnosti v državi.

Na ljubljanski PU pa so glede najbolj nasilnega mesta v Sloveniji, Kočevja, poudarili, da se policijska postaja Kočevje ponaša z nad 90-odstotno preiskanostjo hujših nasilnih dejanj, kot so kazniva dejanja zoper življenje in telo. Policija obenem spodbuja žrtve nasilja v družini, da ga prijavijo. »S tem se zaradi preventivnih aktivnosti policije dviga tudi delež nasilnih kaznivih dejanj,« so zapisali na PU Ljubljana.

Ostale policijske uprave vsebinskih pojasnil niso posredovale.