Termin »nasprotje interesov« je iz relativne obskurnosti do skorajda razvpitosti lani ponesel primer samoimenovanja nekdanje premierke Alenke Bratušek. Ker je kot predsednica pri predlaganju kandidatov za mesto evropskega komisarja glasovala sama zase, je po mnenju komisije za preprečevanje korupcije (KPK) njen zasebni interes postati komisarka vplival na objektivno in nepristransko odločanje o najboljšem možnem kandidatu za to mesto.

»Nasprotje interesov« so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. »Zasebni interes uradne osebe« pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike, določa zakon o Integriteti in preprečevanju korupcije. Predpisuje še, da mora biti uradna oseba  pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne.

Alenka Bratušek ni edina, ki se je po ugotovitvah KPK do danes znašla v nasprotju interesov. Protikorupcijska komisija je namreč med aprilom 2013 in septembrom 2014 odkrila več kot 20 primerov kršenja določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o izogibanju nasprotju interesov.

Te kršitve niso tako odmevne kot primer Alenke Bratušek. A po drugi strani kažejo način delovanja oseb, ki bi morale delovati v dobro državljanov in ne skozi javno funkcijo izpolnjevati svojih interesov ali interesov svojih partnerjev, sorodnikov, prijateljev.

Direktor javne ustanove svojemu prijatelju omogoči dober posel. Ravnateljica osnovne šole brez razpisa zaposli svojo hčer. Članica sveta javnega zavoda za direktorico zavoda predlaga svojo sorodnico.

Javni uslužbenci, ki jih plačujem državljani, svojih funkcij ne bi smeli izrabljati za doseganje svojih interesov. Zato je prav, da se javnost ob takšnih primerih odzove.

Ko KPK ugotovi nasprotje interesov, lahko kršitelja sicer kaznuje. Po zakonu znaša kazen od 400 do 1200 evrov. KPK pogosto izreče tudi le opomin.

A to po našem mnenju ni dovolj. Javni uslužbenci se morajo zavedati, da bodo v primeru kršenja protikorupcijske zakonodaje javno izpostavljeni. Ta »kazen« je pogosto precej bolj učinkovita kot nekaj sto evrov globe.

Zato na podcrto.si začenjamo s sistematičnim razkrivanjem javnih uslužbencev, ki so se s svojim delovanjem znašli v nasprotju interesov. Podobno, kot smo to storili pri razkrivanju nezakonitega poslovanja slovenskih županov.

Od komisije za preprečevanje korupcije smo z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja pridobili dokumente o ugotovitvah kršenja zakona na področju izogibanja nasprotjem interesov med aprilom 2013 in septembrom 2014. V naslednjih člankih bomo sistematično objavili po širi ali pet primerov nezakonitega delovanja javnih uslužbencev.

Začnemo že v ponedeljek.