Ministrstvo za zdravje (MZ) je pred božično-novoletnimi prazniki objavilo dokument Okvirna izhodišča za zakon o kakovosti in varnosti v zdravstvu, s katerim želijo uvesti večji nadzor nad postopki zdravljenja v slovenskih zdravstvenih ustanovah in zmanjšati zdravniške napake, ki v nekaterih primerih povzročijo nepotrebno smrt bolnikov.

Objavljena izhodišča ministrstva se ukvarjajo s pomanjkljivosti v nadzoru kakovosti zdravstva, na katere smo lani opozarjali na podcrto.si. Kot smo ugotovili, nihče v Sloveniji ne nadzira, kako dobro je delo zdravnikov v bolnišnicah. Odsotnost nadzora pomeni slabšo usposobljenost zdravnikov in posledično več napak pri zdravljenju pacientov in več negativnih posledic za pacienta. Na primer, kot smo razkrili novembra, v UKC Ljubljana zaradi sepse in možganske kapi umre precej višji odstotek hospitaliziranih bolnikov kot v primerljivih bolnišnicah v nemško govorečih državah, s katerimi se UKC Ljubljana primerja. Če bi bila smrtnost teh bolnikov na ravni bolnišnic v nemško govorečih državah, bi v UKC Ljubljana letno umrlo okoli 150 bolnikov manj.

V Sloveniji obenem ni nikakršnega nadzora nad delom družinskih zdravnikov in pediatrov. Težave so tudi pri preprečevanju padcev in razjed pacientov v bolnišnicah, saj vse bolnišnice statistik padcev in razjed niti ne spremljajo dovolj natančno.

Kakovost dela posameznih oddelkov v bolnišnicah je zato prevečkrat odvisna od posameznikov, ki vodijo to področje. Slovenija je na primer med najbolj uspešnimi razvitimi državami pri preprečevanju smrti zaradi srčne kapi. Razlog za to so zavzeti posamezniki na tem področju, ki so uvedli učinkovite ukrepe za zdravljenje srčne kapi. Drugače pa je pri preprečevanju možganske kapi, kjer smo med najslabšimi. Leta 2013 (zadnji podatki, ki so na voljo) je v Sloveniji v bolnišnici zaradi zamašitve žile v možganih umrlo 13,2 odstotka obolelih, povprečje v razvitih državah (članicah OECD) pa znaša 8,4 odstotka.

Ocena: tisoč smrti zaradi zdravniških napak letno

Ministrstva za zdravje v okvirnih izhodiščih ocenjuje, da zaradi zdravniških napak po nepotrebnem v Sloveniji umre okoli 1000 pacientov na leto. Kot temelj za to oceno navajajo študijo ameriškega raziskovalnega inštituta za medicino, ki ugotavlja, da v bolnišnicah v razvitem svetu približno vsak deseti pacient doživi škodo za svoje zdravje zaradi zdravniških napak, vsak stopetdeseti do tristoti pacient pa zaradi napake tudi umre. »Če prenesemo podatke iz tujih raziskav v razvitih državah, je pri nas v bolnišnicah okrog 35.000 oškodovanih in več kot 1000 umrlih pacientov zaradi napak letno,« so zapisali na ministrstvu za zdravje.

Napake imajo tudi finančne posledice. Zlom kolka zaradi padca v bolnišnici n posledična vstavitev kolčne proteze naše zdravstvo na primer stane 5000 evrov. »[Ta denar] bi zagotovo smotrneje uporabili, če bi padce preprečevali […]. Če ta primer posplošimo na celo državo, bi lahko samo pri padcih, kjer pride do zloma kolka in nadomestitve s kolčno protezo, lahko prihranili najmanj 600.000 evrov letno,« ugotavljajo na ministrstvu za zdravje.

Napak pri zdravljenju ne ugotavljamo in ne preprečujemo, ker je po opažanju ministrstva pri nas »odprt pogovor o napakah še vedno tabu tema, čeprav se vsi zavedamo, da ni človeka, ki ne bi delal napak«.

Kot opažajo, ugotavljanje in preprečevanje napak v Sloveniji ni urejeno z nobenim zakonom. Zato manjkajo osnovni pogoji za zagotavljanje varnega in kakovostnega zdravljenja pri vseh zdravstvenih storitvah in v vseh zdravstvenih ustanovah. »Izboljševanje kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter osredotočenost na pacienta namreč sodita med univerzalne pacientove pravice,« še zapišejo na ministrstvu.

Le neobvezujoče usmeritve

Država je do danes na področju kakovosti v zdravstvu izdala le neobvezujoče usmeritve in priporočila zdravnikom. Na ministrstvu zato ugotavljajo, da je le od posameznikov odvisno, kako zavzeto jih bodo spoštovali. Kot smo že lani poročali na podcrto.si, nekatere bolnišnice pristojnim organom ne posredujejo niti podatkov o zdravstvenih posegih, na podlagi katerih bi se lahko preučila njihova uspešnost. Pa čeprav so k temu zavezane s pogodbami z ministrstvom in zdravstveno blagajno.

Kot enega od razlogov za slabšo kakovost v zdravstvu ministrstvo navaja tudi »senzacionalistično medijsko poročanje o domnevnih napakah v zdravstvu«. Obenem pa zatrdijo, da afere v zvezi z napakami pri zdravljenju, ki so se pojavile v javnosti, »seveda predstavljajo le vrh ledene gore«.

Zdravstveno ministrstvo za izboljšanje razmer predlaga ustanovitev posebne državne agencije, Nacionalne agencije za kakovost in varnost v zdravstvu (NAKVA). Po njihovem mnenju lahko le tak neodvisen organ nadzoruje kakovost dela zdravnikov in zdravstvenih ustanov ter slednjim naloži izvedbo izboljšav, če sami ne ukrepajo. Danes namreč ne ministrstvo ne kakšna druga ustanova bolnišnic ne nadzoruje in od njih tudi ne more uveljaviti zahtev za izboljšave na področju kakovosti.

Ena izmed nalog agencije bi bil tudi prenos dobrih praks med zdravstvenimi ustanovami. Uspešni načini zdravljenja v eni ustanovi bi se na tak način prenesli do ostalih bolnišnic oziroma zdravnikov, s čimer bi zagotovili najboljšo možno oskrbo za vse paciente v državi.

Ustanovitev posebne agencije s takšnimi nalogami so v preteklosti podprli tudi nekateri strokovnjaki za kakovost v zdravstvu.

Ministrstvo predlaga tudi finančne kazni za pomanjkanje kakovosti pri zdravljenju. Zdravstvenih posegov, ki bi pacientu povzročili nepotrebno škodo, zdravstvena zavarovalnica bolnišnici ne bi plačala. Vendar bo v takšnih primerih treba dokazati, da je škoda nastala zaradi zdravniške napake, ki bi jo bilo mogoče preprečiti. Iz okvirnih izhodišč ministrstva sicer ni jasno razvidno, katera inštitucija bi bila pristojna za dokazovanje takšne škode.

ZZZS si želi konkretnejših predlogov

Za mnenje o predlogih ministrstva smo povprašali strokovnjaka s področja kakovosti v zdravstvu, dr. Andreja Robido, ki med drugim poučuje kakovost v zdravstvu in varnost pacientov na jeseniški zdravstveni fakulteti. V svojem odgovoru podcrto.si je zapisal, da nam veliko ne more povedati, saj je sam sodeloval pri nastajanju izhodišč ministrstva za zdravje. »Povem vam lahko samo to, da se stvari ne bodo premaknile na bolje, če ne bo ustanovljena agencija oziroma centralno telo, ki bo pospeševalo in koordiniralo napore za nenehno izboljševanje kakovosti in varnosti v zdravstvu. V zadnjih 15 letih se je premalo premaknilo, cilji nacionalne strategije za področje kakovosti in varnosti 2010–2015 niso bili izpolnjeni na skoraj nobenem izmed predvidenih področij.«

Vprašanja o predlaganih ukrepih ministrstva smo postavili tudi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na ZZZS so poudarili, da podpirajo prizadevanja ministrstva za vzpostavitev celovitega sistema vzpostavljanja in izboljševanja kakovosti in varnosti v zdravstvu. Zadržani pa so do ustanovitve nove državne agencije za to področje, saj menijo, da bi lahko njene naloge opravljal že kateri izmed obstoječih državnih organov. Poudarili so še, da so izhodišča ministrstva v nekaterih primerih premalo konkretna ali nejasna.

Zakon v parlamentu do poletja

Javna razprava o izhodiščih ministrstva za izboljšanje kakovosti se je zaključila 12. januarja. Toda, kot so nam sporočili z ministrstva, še kar dobivajo predloge zainteresirane javnosti za izboljšave izhodišč. Ministrstvo zato še zbira in preučuje ta izhodišča in se še ni lotilo priprave dejanskega zakona o kakovosti in varnosti v zdravstvu. Konec meseca načrtujejo tudi izvedbo javne tribune na to temo.

Ko bo predlog zakona pripravljen, bo ministrstvo tudi tega za 30 dni dalo v javno razpravo. »Glede na številčnost in obseg prejetih predlogov ter upoštevajoč kompleksnost področja, ki se v Republiki Sloveniji zakonodajno ureja prvič, je datum sprejema zakona v Državnem zboru RS težko natančno napovedati, prizadevali pa si bomo, da bo posredovan v zakonodajni postopek še pred poletjem,« so nam na naše vprašanje kdaj lahko pričakujemo sprejem zakona, sporočili z ministrstva.

Ukrepe za izboljšanje kakovosti v zdravstvu bomo spremljali tudi v letu 2017. Podprite naše delo.