Slovenija poklicno bolne že 15 let pušča na cedilu. Vsako leto za naglušnostjo, mišično-skeletnimi obolenji, celo rakom in drugimi boleznimi, povezanimi z opravljanjem njihovega dela, po ocenah strokovnjakov zboli več kot 1000 delavcev. A zaradi neprimernega pravilnika za ugotavljanje teh bolezni odškodnine in pravične pokojnine ne dobi praktično nihče. Še več, velika večina delavcev sploh ne ve, da je poklicno bolna.

Trenutni pravilnik o seznamu poklicnih bolezni, ki predpisuje postopek ugotavljanja in priznavanja obstoja poklicnih bolezni, določa, da morajo pregled delavca ob sumu na poklicno bolezen plačati delodajalci. A slednji pregleda, ki stane okoli 1000 evrov, delavcem v večini primerov nočejo plačati. Ob potrditvi suma bi bili namreč odškodninsko odgovorni. Delavci, predvsem tisti v proizvodnji, pa si dragih pregledov ne morejo privoščiti.

Poklicne bolezni bi morali ugotavljati tudi zdravniki medicine dela, ki izvajajo redne zdravstvene preglede zaposlenih. A te zdravnike plača delodajalec. Če zdravnik odkrije poklicno bolezen, lahko delodajalec z njim prekine pogodbo za izvajanje pregledov oziroma z grožnjo prekinitve pogodbe izsiljuje zdravnika. Zdravniki si zato delavcem ne upajo diagnosticirati poklicnih bolezni.

Četudi delavcu uspe pridobiti potrdilo zdravnikov, da ima poklicno bolezen, pa je to v večini primerov ničvredno. Sodišča potrdila namreč ne upoštevajo in v primeru tožb postavijo svoje, pogosto nestrokovne izvedence. Posledično tožbe delavcev za odškodnino niso uspešne.

K upoštevanju potrdila prav tako niso zavezane invalidske komisije, zaradi česar poklicno bolnim pogosto odmerijo nižje invalidske pokojnine, kot jim pripadajo.

Mojca Gobec, predstojnica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje nam je v začetku lanskega leta zagotovila, da bodo nov pravilnik pripravili do konca leta 2015. A pravilnik še danes ni usklajen s predstavniki sindikatov in delodajalcev. Ker je ministrstvo prelomilo obljubo, smo odgovore, kdaj bo pravilnik pripravljen, zdaj zahtevali od zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc.

V praksi se je izkazalo, da so veljavni predpisi pomanjkljivi, saj v Sloveniji ugotovimo in registriramo manj poklicnih bolezni kot v državah EU, je v odgovoru za podcrto.si zapisala ministrica. Strinja se, da postopek ugotavljanja poklicne bolezni trenutno ni »natančno definiran in ne določa jasnih pristojnosti in odgovornosti vseh, ki v teh postopkih sodelujejo. Urediti je treba tudi finančne vidike, povezane s samim postopkom.«

Kljub temu pa izboljšanje postopka za ministrstvo lani ni bila prioriteta. »Razlog, da pravilnik še ni predstavljen, je predvsem v njegovi kompleksnosti, kadrovski podhranjenosti ministrstva na tem področju ter usmerjenosti v nujne prioritete (Resolucija o nacionalnem programu zdravstvenega varstva 2016–2025 in Analiza sistema zdravstvenega varstva) ministrstva v preteklem letu, ki smo jih morali opraviti, ker nas k temu zavezuje zakon in je od tega odvisno tudi črpanje EU denarja,« pojasnjuje ministrica Kolar Celarc, zakaj bo po ocenah okoli 25.000 poklicno bolnih še čakalo na ustrezne predpise za dosego primernih odškodnin. Ob tem, tako ministrica, nikakor ne želi reči, da ureditev poklicnih bolezni ni prioriteta.

V programu dela za 2016 naj bi bil tako po besedah ministrice Kolar Celarc pravilnik (spet) med prioritetnimi ukrepi. Ker je ministrstvo lani že požrlo obljubo, smo tokrat od ministrice zahtevali točen datum, kdaj bodo nov pravilnik sprejeli. »Konec leta 2016 je skrajni rok za sprejem. Čisto natančnega datuma, kdaj bo pravilnik usklajen med vsemi deležniki, pa ne morem napovedati, saj je to odvisno od vseh socialnih partnerjev. Vsekakor si bomo na ministrstvu za zdravje prizadevali, da bo to čim prej,« je zagotovila ministrica.

Za boljše odkrivanje in potrjevanje poklicnih bolezni bi moralo preglede delavcev kriti zdravstveno zavarovanje. Ob sumu na poklicno bolezen pa bi moral delavca pregledati neodvisen zdravnik medicine dela in ne tisti, ki ga plača delavčev delodajalec. Ugotovitve zdravnikov medicine dela bi morale nato imeti veljavo tako pred sodišči kot pred invalidskimi komisijami, je nujne spremembe pravilnika za podcrto.si februarja lani pojasnila dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana.