Vlada se je lani ponovno uštela pri napovedi, koliko sredstev bomo dobili od Evropske unije. Proračun za leto 2013 je predvideval 1,44 milijarde evrov pridobljenih sredstev iz evropskih skladov, počrpali pa smo jih tretjino manj. Zapolnjevanje nastale luknje nas drago stane: pol milijarde evrov smo si morali namreč sposoditi. Po izjemno visokih obrestnih merah.

Kot smo pisali lani poleti, niso preoptimistične napovedi črpanja evropskih sredstev pri nas nič nenavadnega. Od leta 2004 ni vladi niti enkrat uspelo doseči zadanih ciljev. Najbolj so se ušteli leta 2008, ko so predvidevali za 802 milijona evrov počrpanih sredstev, na koncu pa se je v naš proračun nateklo le 363 evropskih milijonov.

Lansko leto ni bilo nikakršna izjema. Šestega decembra 2012 je državni zbor sprejel proračun za lani, ki je predvideval za 1,44 milijarde evrov prilivov iz Evropske unije. Vlada in poslanci so sredi lanskega leta z julijskim rebalansom (popravkom) proračuna postali skromnejši in napovedi zmanjšali na 1,19 milijarde evrov. A tudi tega cilja Sloveniji ni uspelo doseči: glede na podatke finančnega ministrstva smo lani počrpali le za 933,7 milijona sredstev EU. Torej več kot tretjino manj od prvotnih predvidevanj.

Kje smo se odrezali najslabše? Največ sredstev Slovenija prejme iz naslova skupne kmetijske politike EU (subvencije za kmetijstvo) in kohezijske politike, torej denarja za gospodarski in socialni razvoj države. Proračun za leto 2013 je predvideval 303 milijone evrov za kmetijske subvencije, rebalans je ta predvidevanja malenkost znižal – na 299 milijonov evrov. Dejansko pa smo počrpali za 272 milijonov evrov sredstev za kmetijstvo, torej 90 odstotkov predvidenih.

Zgodba pa je drugačna pri kohezijskih sredstvih. Proračun je predvideval 1,12 milijarde evrov za razvoj države, rebalans je cilje znižal na 855 milijonov evrov. Končni izplen: 626 milijonov evrov, torej skoraj za polovico manj od prvotnih predvidevanj.

Ležerni birokrati

Razlogov za ta odstopanja je več. Kot smo pisali, se pri črpanju sredstev za razvoj zapleta predvsem zaradi velikih infrastrukturnih projektov. Te namreč zanje odgovorna ministrstva niso pripravila pravočasno. Projekti zaradi birokratskih ovir še kar nimajo ustreznih dovoljenj, zaradi zapletenih postopkov javnega naročanja čakajo na izvajalce del, težava je tudi v razdrobljenosti občin, kar otežuje koordinacijo projektov, ki zajemajo več občin.

Velik del krivde pa po mnenju nekdanje državne sekretarke na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Monike Kirbiš Rojs nosijo tudi ležerni javni uslužbenci, ki so odgovorni za razvoj projektov. »Ko sem povprašala ljudi, ki delajo v infrastrukturnih projektih, zakaj niso prej zahtevali njihove izvedbe, so mi odgovorili, da se ni leta 2010 nihče spraševal, kaj bo leta 2013. Projekti tako bodisi sploh niso bili pripravljeni, bodisi niso bili umeščeni v prostor, bodisi niso imeli gradbenega dovoljenja in potem preprosto zmanjka časa,« nam je pojasnila lani poleti.

Obstaja pa še en razlog za nenavadno optimistično predvidevanje prilivov za lani. »S predvidevanjem velikih prilivov iz EU navidezno zapiramo luknjo v predlogu proračuna in navzven kažemo ugodnejšo sliko o fiskalni konsolidaciji [od resnične]. Lansko predvidevanje 1,4 milijarde evrov prilivov je bilo zato bolj ali manj krpanje proračunske luknje za pomiritev finančnih trgov in ustavitev prihoda trojke v Slovenijo,« nam je lani pojasnil profesor na ljubljanski fakulteti za upravo Aleksander Aristovnik.

Lanski optimizem nas bo stal 275 milijonov evrov…

Kakšne pa so posledice naših visokoletečih pričakovanj? Kot nam je pojasnila Monika Kirbiš Rojs, se mora Slovenija za razliko med predvidenimi in dejansko dobljenimi sredstvi EU zadolžiti. Zato je optimizem še posebej škodljiv v času trenutne krize, ko se zadolžujemo po izjemno visokih obrestnih merah.

Glede na to, da smo lani počrpali za 506 milijonov evrov manj sredstev od predvidenih, maja lani pa smo desetletno obveznico izdali s 5,45-odstotno obrestno mero, lahko ocenimo, da bomo v desetih letih za pokrivanje te 500-milijonske luknje kupcem našega dolga z naslova obresti skupno plačali okoli 275 milijonov evrov.

… a kljub temu letos ne popušča

Proračun za leto 2014, ki je bil sprejet konec predlanskega leta, je bil bolj skromen. Predvideval je za 990 milijonov evrov počrpanih sredstev EU. A sprememba proračuna, sprejeta novembra lani, ta pričakovanja viša – na 1,2 milijarde evrov. Najnovejši podatek o črpanju sredstev je za letošnji januar, in znaša 27,3 milijona počrpanih sredstev. Za dosego najnovejšega cilja se bomo morali torej še pošteno potruditi.

Porocilo_o_realizaciji_2013_celo_leto_povzetek

Porocilo_o_realizaciji_2014_januar_povzetek