Kot smo poročali pred dvema tednoma, je informator policije Dejan Ornig med decembrom 2012 in majem 2015 v dogovoru z dvema kriminalistoma vdiral v elektronsko pošto, profile na Facebooku, zasebne forume, zgodovino spletnega iskanja in ostalo spletno komunikacijo posameznikov, ki so se njemu ali policiji zdeli sumljivi. To je moč razbrati iz korespondence med Ornigom in kriminalistoma, v katero smo vpogledali.

Ornig je kriminalistoma pošiljal podatke o osebah, ki jim je vdrl v elektronsko komunikacijo: njihova imena, telefonske številke, naslove elektronske pošte in podatke o profilih na Facebooku ter vsebino njihove komunikacije prek Facebooka in elektronske pošte. Kriminalista sta Ornigu dajala tudi navodila, katere osebe naj še »preveri«, izhaja iz korespondence, v katero smo vpogledali. Kriminalista sta Ornigu pošiljala uporabniška imena in naslove elektronske pošte, ki naj jih Ornig preveri. Kot je razvidno iz korespondence med Ornigom in kriminalistoma, sta slednja Ornigu posredovala tudi osebne podatke sumljivih posameznikov, ki jih je Ornig potreboval za vdore, na primer za ugibanje gesel in varnostnih vprašanj na Facebooku ali Gmailu.

Policija je mediju podcrto.si najprej zatrdila, da so februarja letos opravili notranji nadzor, ki zgornjih očitkov ni potrdil. Po našem posredovanju dela korespondence policiji pa so nas obvestili, da so enega izmed kriminalistov ovadili specializiranemu državnemu tožilstvu.

Obenem je po objavi člankov policija večkrat zatrdila, da deluje zakonito, in da kriminalista nista vedela, da Ornig podatke o sumljivih osebah pridobiva z vdori v elektronsko korespondenco posameznikov. Kot je 17. junija zapisal časnik Dnevnik:

Na generalni policijski upravi Ornigove trditve o navodilih za nezakonite vdore v elektronsko pošto in profile v družbenih medijih zanikajo. »V konkretnem primeru kriminalist ni vedel, na kakšen način oseba pridobiva podatke, saj mu je bilo predstavljeno, da oseba sodeluje v zaprtih skupinah različnih forumov, klepetalnic in profilov na Facebooku,« pojasnjujejo na policiji, vendar dodajajo, da bi kriminalist, s katerim je bil Ornig na zvezi, lahko sklepal, da so bili podatki pridobljeni na neprimeren način.

Korespondenca med dvema kriminalistoma in Ornigom kaže drugačno sliko. Ornig kriminalistoma Klemnu Radetiču, s katerim je sodeloval med decembrom 2012 in septembrom 2014, in Mitji Mišigoju, s katerim je sodeloval od septembra 2014 do maja 2015, večkrat natančno pove, kako prihaja do podatkov. Oba kriminalista pa Ornigu na njegovo zaprosilo posredujeta občutljive osebne podatke posameznikov, ki jih Ornig potrebuje za te vdore.

V elektronskem sporočilu Ornig kriminalistu Klemnu Radetiču že decembra 2013 pove, da vdira v računalnike posameznikov (pristnost komunikacije z Ornigom nam je potrdil tudi Radetič):

V elektronskem sporočilu marca 2014 Ornig Radetiču potarna nad izboljšano varnostjo na Facebooku, ki mu otežuje vdiranje v Facebook profile posameznikov. Obenem Ornig Radetiču pove, da si je pustil »backdoor na mailu« sumljive osebe – torej lahko do elektronske pošte te osebe dostopa brez njene vednosti. Radetič si nato zaželi dodatne podatke o eni izmed oseb:

Ornig je kriminalista Radetiča avgusta 2014 zaprosil tudi za pomoč – za svoje delo je potreboval podatke o naslovu elektronske pošte sumljivega posameznika. Radetič mu te podatke o osumljencu, ki jih je policija takrat imela, tudi posreduje:

Septembra 2014 začne Ornig sodelovati s kriminalistom Mitjo Mišigojem. Tudi njemu januarja 2015 opiše, da med drugim do podatkov prihaja s prevzemi Facebook profilov sumljivih posameznikov. Mišigoj nato pošlje Ornigu seznam devetih oseb, ki jih naj Ornig pogleda, ko bo »pri volji.« Ta elektronska sporočila je kriminalist Mišigoj pošiljal prek službene elektronske pošte, in to elektronsko sporočilo je bilo predano tudi policiji:

Konec januarja Ornig ugotovi, da lahko z vdori v Facebook profil posameznikov pridobi tudi telefonski imenik omenjene osebe in tega posreduje policiji. O tem obvesti kriminalista Mišigoja na službeno elektronsko pošto. Po lastnih zatrdilih je Ornig policiji poslal osebne podatke o več tisoč osebah, ki so se znašle v telefonskih imenikih sumljivih oseb.

Že v prvem članku na to temo pa smo objavili primer elektronske pošte, v kateri kriminalist Mišigoj Ornigu posreduje podatek (rojstni datum), ki ga Ornig potrebuje za vdor:

Komunikacija Orniga s kriminalistoma tako kaže precej drugačno sliko, kot jo poskuša policija prikazati v javnosti – torej, da kriminalista nista vedela, da Ornig do podatkov o sumljivih osebah prihaja z vdiranjem v elektronsko komunikacijo teh oseb. Res je sicer, da sodeč po korespondenci kriminalista Ornigu ne naročata, naj »vdre« v komunikacijo. Namesto tega želita, da Ornig osebe »pogleda,« da so osebe »vredne podrobnejšega pregleda,« da naj »razširi informacije« o posamezni osebi in podobno. Vendar pa je po komunikaciji sodeč iz Ornigovih opisov kriminalistoma jasno, na kakšen način Ornig pridobiva informacije, ki sta si jih zaželela kriminalista.