Mestna občina Koper je med letoma 2011 in 2016 od Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) za 69.132 evrov kupila šest študij o možnostih gospodarskega sodelovanja z državami Balkana in Bližnjega vzhoda, beguncih in albanskih družinah v občini. Vsebina študij je zelo splošna, saj namesto podrobnih analiz ponujajo le splošne podatke o obravnavanih temah. Po naših ugotovitvah sta dve študiji skoraj v celoti plagiat, v še dveh študijah pa smo našli več strani dobesednih prepisov iz drugih virov.

Študije, ki jih je MO Koper kupila od IFIMESA:

Direktor inštituta IFIMES Zijad Bećirovič je ugotovitve podcrto.si komentiral z izjavo, da so študije napisane na preprost način zaradi lažje razumljivosti in čim boljše uporabnosti. Ugotovljenih primerov plagiatorstva ni želel podrobneje komentirati. S koprske občine pa so nam odgovorili, da se do plagiatorstva ne morejo opredeliti, saj da »gre zgolj za domneve«. Občini smo sicer poslali natančen opis, kateri deli študij so po naših ugotovitvah plagiat in kje so bila objavljena originalna besedila.

Kljub naši želji študij v celoti ne smemo javno objaviti, saj ima po pojasnilih občine materialne avtorske pravice nad njimi inštitut IFIMES. Slednji pa javne objave študij ne dovoli – čeprav so bile plačane z javnim denarjem.

Prvi primer: študija o Kuvajtu

Pogodbo za izvedbo študije o možnosti naložb in gospodarskega sodelovanja družb iz Kuvajta s subjekti z območja Mestne občine Koper je občina sodeč po podatkih na prvi strani študije z IFIMES-om sklenila marca 2012. Študija je bila končana aprila 2012. IFIMES je ponudbo za študijo občini sicer posredoval že oktobra 2011. Kot je razvidno iz aplikacije Erar, je občina za študijo plačala 11.952 evrov.

Študija obsega 20 strani, če odštejemo naslovno stran, uvod in zaključek, pa dobrih 16 strani. Od tega je pet strani in pol dobesedni prepis slovenske različice spletne enciklopedije Wikipedije (vnos »Kuvajt«, preverili smo besedilo, kot je bilo na Wikipediji vidno januarja 2012, torej dva meseca pred sklenitvijo pogodbe za izdelavo študije). Teh pet strani in pol obsega splošne informacije o Kuvajtu – sestava prebivalstva, gospodarstvo, promet, turizem in podobno.

Študija:

Wikipedija:

Ena celotna stran študije je dobesedni prevod dela spletne strani z imenom ISA Kuwait v angleškem jeziku o kuvajtskih pristaniščih. Pet strani in pol študije govori o poslovni kulturi in načinu sklepanja poslov v arabskih državah na splošno. Po pregledu tega dela študije smo ugotovili, da je celoten del dobesedni prepis nekaterih strani zdaj že 15 let starega magistrskega dela direktorja inštituta IFIMES Zijada Bećiroviča z naslovom Tržno in poslovno komuniciranje skozi prizmo islamskega prava.

Izvora informacij nismo mogli najti za štiri od 16 strani študije. Študija kot taka sicer ne navaja nikakršnih virov informacij – ne na koncu v obliki bibliografije ne v samem tekstu.

Naše delo z donacijami omogočate bralci. Pomagajte nam zbrati sredstva za delovanje za prihodnje leto in nas podprite z donacijo.

Drugi primer: študija o albanski družini

Pogodbo za izvedbo študije o razsežnostih tradicionalne albanske družine v luči boljšega razumevanja in sodelovanja Mestne občine Koper je občina z IFIMES-om sklenila oktobra 2012, študija pa je bila končana novembra 2012. Občina je za študijo plačala 11.928 evrov.

Študija obsega 25 strani; če odštejemo naslovnico, uvod in sklepni del, pa 21 strani. Od tega sta slabi dve strani ponovno dobesedni prepis slovenske različice Wikipedije (vnos »Albanija«, različica iz septembra 2012). Ti dve strani vsebujeta splošne podatke o Albaniji.

Kar dobrih 15 strani pa obsegajo dobesedno prepisani posamezni izseki iz knjige z naslovom Skrita moč Bese, ki jo je leta 2004 izdala založba ZRC SAZU. Ta del študije opisuje na splošno albansko družino in družbo.

Študija:

Knjiga Skrita moč bese:

Za štiri strani virov informacij nismo našli. Tudi ta študija namreč ne navaja virov, iz katerih je črpala informacije za njeno izdelavo.

Avtorja knjige Skrita moč bese Martina Berishaja smo vprašali, ali je inštitutu IFIMES dovolil kopirati svojo knjigo za namene izdelave komercialne študije. Odgovoril nam je, da direktorja inštituta Zijada Bećirovića osebno pozna, a da mu takega dovoljenja ni nikoli dal. Ker je lastnica avtorskih pravic založba ZRC SAZU, Bećiroviču oziroma inštitutu takšnega dovoljenja niti ne bi mogel dati, nam je še pojasnil Berishaj.

Z ZRC SAZU so nam potrdili, da so lastniki avtorskih pravic nad knjigo in da inštitutu IFIMES niso dali dovoljenja za reproduciranje vsebine knjige.

Tretji primer: študija o beguncih

Kot kaže, je inštitut IFIMES za zaslužek izkoristil tudi lanski prihod beguncev v Slovenijo. Šestega oktobra lani je IFIMES koprski občini dal ponudbo za izdelavo študije »Vprašanje beguncev in begunska problematika v Mestni občini Koper«. Osem dni kasneje sta inštitut in občina sklenila pogodbo za izdelavo študije. Študija, ki je občino stala 11.956 evrov, je bila izdelana novembra lani.

Ta študija je nekoliko daljša, saj vsebuje 45 strani oziroma 38 strani, če odštejemo naslovnico, uvod, zaključek in seznam uporabljene literature na koncu študije.

Tudi ta študija v večini navaja splošne podatke o zadnji begunski krizi, kot so razlogi zanjo, število beguncev, ki so prišli v Evropo, begunske poti in podobno. V določenem delu opisuje tudi soočanje Slovenije z begunskim valom. Specifičnih analiz begunske problematike v povezavi s koprsko občino študija ne ponuja.

Po naših ugotovitvah je vsaj deset strani študije dobeseden prepis iz drugih virov. Okoli tri strani in pol študije so dobeseden prepis iz sporočila za javnost slovenske policije o soočanju z begunsko krizo konec oktobra lani.

Študija:

Policijsko sporočilo za javnost:

Okoli dve strani in pol študije sta dobesedni prepis mnenjskega teksta z naslovom »V strategiji slovenske zunanje politike so begunci komaj omenjeni«, ki ga je direktor IFIMES-a Bećirovič v začetku septembra lani objavil na spletni strani portalplus.si.

Dve strani in pol sta dobesedni prepis iz dokumenta Poročilo UNHCR o vključevanju beguncev v srednji Evropi, ki ga je izdal Visoki komisar Združenih narodov za begunce. Okoli stran in pol študije pa je prepisane s spletnih strani slovenske vlade.

Študija o beguncih za razliko od prej opisanih primerov na koncu vsebuje seznam literature. Toda: nikjer ni razvidno, da so deli študije sestavljanka dobesednih prepisov iz različnih javno dostopnih virov.

Sum plagiatorstva smo našli še v študiji o vplivu nastanka Občine Ankaran na koprsko občino in Luko Koper. Ena stran študije je enaka na spletu dostopnim vsebinam.

Skrivni viri

V dveh študijah nismo uspeli najti primerov plagiatorstva. Vendar pa tudi ti dve študiji ne pojasnjujeta, od kod je zavod IFIMES črpal podatke zanju. Zaradi ugotovljenih primerov prepisovanja smo direktorja inštituta Bećirovića prosili, če nam lahko pojasni, od kod je inštitut črpal podatke za izdelavo ostalih študij.

Bećirović nam je v pogovoru povedal, da vire informacij pridobivajo samostojno, tudi na terenu, zato nam jih ne smejo izdati. Povedal je, da imajo razvito mrežo lastnih virov. Pojasnil je še, da v besedilu študij ni navedenih virov zato, da jih lahko zaposleni na občini čim lažje razumejo in da so čim bolj uporabne. Na vprašanje, zakaj študije vsebujejo osnovne informacije, ki so dostopne na spletu, je Bećirović odgovoril, da zato, ker ljudje ne vedo veliko o temah, ki jih študije obravnavajo. Zato so splošno napisane študije tudi uporabne, nam je pojasnil.

Bećirovića smo nato seznanili z informacijo, da je dobršen del študij plagiat, med drugim z Wikipedije. Odgovoril nam je, da je možno, da so določene faktične zadeve zares vzete z Wikipedije. Kot nam je zatrdil, pa se ni zavedal, da so plagiat celotne strani v nekaterih študijah. Ponudili smo mu, da mu natančno pokažemo, kje v študijah gre za dobesedne prepise iz ostalih virov, a je našo ponudbo zavrnil.

Bećirovića smo še vprašali, kdo je dejanski avtor študij. Povedal nam je, da študije za inštitut pripravlja nekaj deset ljudi z vsega Balkana. Ni pa nam želel izdati, koliko sodelavcev točno ima inštitut in koliko jih je sodelovalo pri pripravi študij. Povedal pa nam je, da je avtor določenega dela besedila v nekaterih študijah tudi sam. Ni pa nam želel izdati, katere dele katerih študij je napisal sam.

Kot nam je pojasnil Bećirovič, je po njegovem vedenju on sam nosilec pogodbe za izdelavo študij za koprsko občino. Na vprašanje, ali je kot nosilec pogodbe preveril kakovost prodanih študij občini, nam je povedal, da za natančno preverjanje vsebine študij nima časa, ker je preveč zaposlen. Zato tudi ne more komentirati ugotovljenega plagiatorstva.

Občina: »Gre zgolj za domneve.«

Naša vprašanja o študijah smo posredovali tudi koprski občini. Na vprašanje, kakšno korist so za uslužbence imele zelo splošno napisane študije IFIMES-a, so nam odgovorili, da je »Mestna občina Koper vpeta v slovenski in širši, regionalni oz. mednarodni prostor. Tovrstne študije so za MO Koper koristne, ker obravnavajo področja, ki zaposlenim niso poznana v zadostni meri. Koristnost študije je zato v odvisnosti od ravni znanja posameznega uporabnika.«

Na vprašanje, kako komentirajo plagiatorstvo v študijah, so na občini odgovorili: »O tem se Mestna občina Koper ne more opredeljevati, saj gre zgolj za domneve.« Občini smo ob naših vprašanjih sicer poslali natančno pojasnilo, katere strani v študijah so po naših ugotovitvah plagiat in kje so dostopni originalni viri, ki jih je inštitut plagiiral.

Na vprašanje, ali bodo zaradi prodaje plagiatov ukrepali proti inštitutu IFIMES, na občini pravijo le: »Medsebojni odnosi v tem in drugih razmerjih so urejeni dogovorno oz. pogodbeno; v skladu s tem bodo tudi naša nadaljnja ravnanja.«

Grožnje s sodnimi postopki

Koprsko občino smo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) za študije zaprosili sredi septembra. Približno mesec dni pozneje so nam kopije študij z uradno odločbo o posredovanju informacije javnega značaja tudi posredovali. Po pregledu študij smo konec oktobra direktorja IFIMES-a Bećirovića prosili za pogovor na temo študij.

Še isti dan smo od koprske občine najprej dobili telefonski poziv, da naj študije nemudoma vrnemo. Občina naj namreč ne bi imela materialnih avtorskih pravic nad študijami, zato nam jih ne bi smela posredovati. Kot gre sklepati iz trditev občine, občina za 69.000 evrov javnega denarja od inštituta IFIMES ni pridobila materialnih avtorskih pravic za študije, temveč je le kupila posamezne izvode študij.

Ko smo jih prosili za uradni poziv za vrnitev študij s primerno obrazložitvijo, nam je poziv prek elektronske pošte v imenu občine poslala kar Odvetniška pisarna Čeferin. V pozivu je odvetnica Ines Najvirt zahtevala takojšnje vračilo študij Mestni občini Koper. V nasprotnem primeru je zagrozila z ukrepanjem zoper podcrto.si »po sodni poti«.

Ker menimo, da so nam bile študije posredovane v okviru uradnega postopka po ZDIJZ, in ker s preiskovanjem dejstev in okoliščin o posredovanih študijah zastopamo javni interes, študij občini nismo vrnili.

Eminentni člani inštututa

Sodeč po spletni strani inštituta IFIMES tega vodita dva direktorja: Zijad Bećirović in Bakhtyar Aljaf. Častni predsednik inštituta je, sodeč po navedbah na spletni strani, nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić. V svetu inštituta naj bi med drugim bili še Craig T. Smith, nekdanji politični direktor Bele hiše in svetovalec nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, Jamie Shea, direktor za načrtovanje politik v kabinetu generalnega sekretarja pakta NATO, in Sandra Bašić Hrvatin, profesorica Univerze na Primorskem. V svetovalnem odboru IFIMES-a pa naj bi med drugim sedela nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič in evropski poslanec Hannes Swoboda.

Sandra Bašić Hrvatin je za podcrto.si povedala, da je bila na prošnjo Bećiroviča, ki je njen nekdanji študent, res povabljena, da sodeluje v svetu zavoda IFIMES. Ob tem je dodala: »Takrat sem svoje soglasje tudi podala, verujoč, da bo inštitut opravljal naloge, ki so bile navedene ob ustanovitvi. V tem času se svet [inštituta IFIMES] nikoli ni sestal, kaj šele, da bi podal svoje mnenje o delu zavoda ali pa o njegovi programski politiki. Sama imam kritičen odnos do marsikatere raziskave, ki jo je zavod opravil, saj po svojem namenu, izpeljavi in kvaliteti ne zadošča standardom temeljitega raziskovalnega dela. Vodstvo zavoda bom prosila, da upošteva to moje stališče in me ne navaja več kot članico njihovega sveta.«

Opomba: avtor članka Anže Voh Boštic je kot študent na spletni strani inštituta IFIMES med letoma 2007 in 2010 objavil štiri članke na temo mednarodnih odnosov. Za to ni prejel plačila. Prav tako ni z inštitutom – proti plačilu ali brezplačno – od takrat sodeloval na noben drug način.