Da je zdravje naše največje bogastvo, ve povedati vsak, ki je kadarkoli bil bolan. Dobro zdravje je ključen faktor, da lahko živimo srečno in produktivno življenje. K sreči skrb za lastno zdravje postaja pomembna družbena tema: o zdravi prehrani, pomembnosti rednega gibanja in škodljivosti kajenja in opijanja lahko poslušamo na vsakem koraku.

Kako zdravi smo, pa ni vedno odvisno od nas samih. Včasih je odvisno od tega, kje živimo in v kakšnih pogojih živimo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je aprila že drugo leto zapored predstavil ključne kazalnike o zdravju Slovencev v posameznih slovenskih občinah. Podatki o tem, koliko ljudi v posamezni občini zboli za rakom, koliko jih zadane kap, koliko jih prejema zdravila za zdravljenje duševnih motenj, in še enaintrideset drugih kazalnikov, ki bodisi vplivajo na zdravje prebivalstva bodisi ga odražajo, so prosto dostopni na spletu. Vsak občan lahko preveri, kateri kazalniki v njegovi občini so boljši in kateri slabši od slovenskega povprečja.

Podatki so še bolj zgovorni, če jih nekoliko obdelamo. Takrat nam izrišejo sliko zdravstvenega stanja Slovencev po različnih predelih države.

Spletni medij podcrto.si je iz kazalnikov splošnega zdravstvenega stanja v posamezni občini izračunal »indeks zdravstvenega stanja«. Ko smo indeks posamezne občine vnesli na zemljevid Slovenije, je postalo jasno, da zdravstveno stanje v posamezni občini ni naključno. Obstajajo namreč celotni predeli države, v katerih so Slovenci manj zdravi in imajo slabšo zdravstveno prognozo.

Iz zemljevida splošnega zdravstvenega stanja po Sloveniji je že na prvi pogled razvidno, da je vzhodna polovica države manj zdrava kot zahodna. Občine na Pomurskem, Podravskem, Koroškem, v Zasavju, Posavju in Jugovzhodni Sloveniji, kjer je zdravje občanov boljše od slovenskega povprečja, lahko skorajda preštejemo na prste ene roke. Obratno je občin na Gorenjskem, Goriškem, v Obalno-Kraški, Primorsko-Notranjski in Osrednjeslovenski regiji, v katerih je zdravstveno stanje občutno slabše od slovenskega povprečja, le za vzorec.

Zakaj prihaja do tako velikega razkoraka občin v vzhodni in zahodni polovici države? Razlog je bolj enoličen, kot bi si morda mislili. Večina razlike v zdravstvenih kazalnikih v posameznih občinah se lahko pojasni s skupni imenovalcem – razvitosti občine in socialno-ekonomskem položajev občanov.

Neenakosti se kažejo tako v različnem življenjskem slogu različno premožnih Slovencev, kot v informacijah in možnostih, ki so jim na voljo. Težava je predvsem ta, da se negativni učinki neenakosti nalagajo skozi celotno življenje. Študije kažejo, da se učinki izrazijo v sedmih letih življenja, kolikor znaša razlika med življenjsko dobo višje in nižje izobraženega slovenskega moškega.

Zadnja leta se zaradi daljšanja čakalnih dob razlika med osebami z nižjim in višjim socialno-ekonomskim položajem kaže tudi v dostopnosti do zdravstva. Zdravstvo na primarni ravni naj bi bilo dokaj dostopno – osnovno zavarovanje imajo skoraj vsi Slovenci, 95 odstotkov jih je zavarovanih tudi dopolnilno – a dostopnost do specialistov na sekundarni ravni (dermatologi, kardiologi ipd.) ni vsem zagotovljena v enaki meri. Po anketi o porabi v slovenskih gospodinjstvih, ki jo izvaja statistični urad, premožnejši sloji vse več svojih sredstev namenjajo skrbi za zdravje. Zaradi čakalnih vrst plačujejo obiske v zasebnih ambulantah, plačujejo lahko tudi v zadnjem času vse bolj popularna dodatna komercialna zavarovanja za preskakovanje čakalnih vrst. Takšno zavarovanje ponujata na primer Vzajemna in Adriatic Slovenica.

Po drugi strani se mora vsaj 31 odstotkov Slovencev, ki je leta 2015 odgovorilo, da težko ali zelo težko preživijo s svojimi dohodki, zadovoljiti s tem, kar jim ponujata osnovno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za katerega že plačujejo. To pa v marsikaterem primeru ne zadovolji (dovolj hitro) njihovih potreb. Neenakosti med državljani se tako le še poglabljajo.

To pomeni, da gre sistem v smer še večje segregacije med ljudmi in še večje segregacije med vzhodnim in zahodnim delom države.

V Sloveniji je koeficient GINI, ki meri razliko med najpremožnejšimi in najrevnejšimi državljani, sicer med najnižjimi v Evropi. Ampak v praksi se neenakosti vseeno kažejo, in pomembno je, da jih pravočasno prepoznamo in ustavimo.

Dobro zdravje je bistveno tako za dobrobit ljudi kot tudi gospodarstva. Skrb za dobro zdravje je odvisna od povezovanja vseh sektorjev: na nacionalni ravni potrebujemo strategijo zmanjševanja neenakosti, lokalne skupnosti morajo prepoznati svojo vlogo in z ustrezno infrastrukturo in programi, ki rešujejo specifične lokalne problematike, spodbujati zdrav življenjski slog, ljudje pa morajo po svojih zmožnostih skrbeti za lastno zdravje.

Publikacija »Zdravje v občini« je bila narejena z namenom, da opozori na to, da ni le zdravstvena stroka tista, ki lahko izboljša nacionalno zdravje in da pokaže trenutne probleme slovenskega zdravstva v posameznih predelih Slovenije. S celovito analizo podatkov lahko poiščemo razloge za trenutno stanje in še pomembneje, rešitve za izboljšanje zdravja, tako v posameznih predelih Slovenije kot na ravni države.

V prihodnjih tednih boste na podcrto.si lahko prebrali več o tem, kaj je krivec za neenakosti zdravstvenega stanja Slovencev v posameznih regijah in kaj za zmanjševanje neenakosti v zdravju storijo država in posamezna lokalna okolja.

Poglobljene članke na Pod črto omogočate bralci z donacijami. Spremljate naše delo? Že z 12 evri letno nam lahko pomagate pisati pomembne zgodbe: podcrto.si/podpri

Zgodbe v seriji:

• Razsekana na pol: Zakaj je vzhod Slovenije bolj bolan kot zahod? (Objavljeno 10. 6. 2017)