Triindvajsetega januarja 2019 je skoraj 150 policistov opravilo racijo v klubu Marina. To je bil vrhunec več kot enoletne intenzivne policijske preiskave delovanja najbolj zloglasnega bordela pri nas.

Od odprtja Marine avgusta 2014 do začetka 2019 so vodje kluba z Marino zaslužili več kot 20 milijonov evrov, v prostitucijo v klubu je bilo vključenih več kot 400 žensk, obiskalo ga je skoraj 150.000 moških. V delovanje kluba so bili vpleteni znani poslovneži in nekdanji policist.

Odprtje Marine

Zgodba Marine se začne leta 2012, ko so se trije poslovneži – Sergej Racman, Jože Kojc in Dejan Šurbek – pričeli pripravljati na vzpostavitev bordela. Izmed trojice je javnosti najbolj znan postojnski podjetnik Sergej Racman, nekdanji »pidovski baron«, ki je v devetdesetih letih svoje premoženje zaslužil z odkupi certifikatov in nato ustanovil ljubljanski kino kompleks Kolosej. Šurbek in Kojc sta podjetnika iz Maribora. Kojc je tudi nekdanji kriminalist.

Leta 2013 je omenjena trojica od slabe banke nekdanjega Hypa najela stavbo in v njej leto dni kasneje odprla klub Marina. Nahajal se je v kraju Ajševica, ki je le nekaj kilometrov oddaljen od Nove Gorice.

Delovanje Marine

Vodenje bordela po slovenski zakonodaji ni dovoljeno. Prostitucija ni kazniva le, če jo ponudniki spolnih storitev izvajajo samostojno. Zato je Marina navzven delovala kot klub, v katerega imajo ob plačilu vstopnine vstop tako moški kot ženske. Klub je navzven služil z vstopninami, ki jih je zaračunaval moškim in ženskim obiskovalcem. Te so znašale od 60 do 85 evrov na obisk.

A realnost je bila drugačna. Moški so lahko v klub vstopili ob plačilu vstopnine. Ženske pa so lahko vstopile le, če so bile vključene v prostitucijo in so dobile predhodno odobritev kluba. V klubu so morale nato delati v 12-urnih izmenah. Obenem so jim določili, katere dni morajo delati. Če so ženske klub zapustile pred koncem dogovorjene izmene oziroma v klub niso prišle v dogovorjenih dneh, so dobile črno piko. Tri ali štiri črne pike pa so pomenile prepoved vstopa v Marino.

Večina žensk v klubu je bila iz revnih predelov Romunije. Pogosto so morale finančno skrbeti za svojo družino. Prepoved vstopa v klub je tako zanje pomenila izgubo dohodka, ki si je niso mogle privoščiti.

Ta oblika ekonomske prisile v prostitucijo v svetu vse bolj nadomešča siljenje v prostitucijo s fizičnim nasiljem ali grožnjami s takšnim nasiljem. Vendar pa so bile mnoge ženske v Marini pod nadzorom romunskih zvodnikov. Ti so bili do njih fizično nasilni, kažejo podatki, ki jih je v primeru Marina zbrala policija.

Vodje Marine so se po pridobljenih dokazih policije zavedali, da je sistem kaznovanja žensk v klubu nezakonit. Zavedali so se tudi, da mnoge ženske kontrolirajo zvodniki – da so te ženske torej žrtve trgovine z ljudmi.

Policijska preiskava

Na podlagi več prijav je policija konec leta 2017 pričela intenzivno preiskovati delovanje kluba Marina. V preiskavi so osumljencem prisluškovali, vključili pa so tudi tajne policijske sodelavce. Slednji so pridobili ključne dokaze proti romunskim zvodnikom.

Preiskava se je z racijo končala januarja 2019. V njej so zasegli dodatne obremenjujoče dokaze – pisno komunikacijo med združbo, ki je vodila klub Marina.

Tožilstvo je poleti 2019 v primeru Marina različnih kaznivih dejanj skupno obtožilo 18 oseb. Sergej Racman, Jože Kojc in Dejan Šurbek so obtoženi zlorabe prostitucije in sodelovanja v hudodelski združbi. Trije romunski zvodniki so obtoženi trgovine z ljudmi. Zlorabe prostitucije so obtoženi tudi nekateri zaposleni v Marini.

Izločitev dokazov

Ob pričetku sojenja na koprskem okrožnem sodišču konec leta 2019 so zagovorniki obtoženih zahtevali izločitev nekaterih policijskih dokazov. Sodišče je zaradi napak policije letos poleti del dokazov tudi izločilo. Ti izločeni dokazi bremenijo predvsem romunske zvodnike.

Odločitev sodišča še ni pravnomočna. Če bo izločitev potrdilo tudi višje sodišče, bodo zvodniki najverjetneje oproščeni.

Zaradi izločitve dokazov se je v primer Marina vmešala tudi politika. Eden izmed obtoženih, Jože Kojc, se je zaradi domnevno nezakonitega dela policije pri pridobivanju dokazov pritožil Francu Kanglerju. Nekdanji mariborski župan Kangler je trenutno državni sekretar na notranjem ministrstvu.

Kangler je nato direktorju policije Andreju Juriču v dopisu izrazil pričakovanje, da bo zaradi domnevno nezakonitega pridobivanja dokazov sankcioniral policiste. Kangler je Juriču v dopisu napisal celo, naj policiste zaradi tega ovadi tožilstvu.

Posledice primera Marina

Primer Marina bo imel daljnosežne posledice na vsaj štirih področjih.

Prvo področje je vprašanje, ali bo ekonomska prisila, ki so jo uporabljali slovenski vodje kluba Marina, prepoznana kot kazniva. Odločitev sodišča bo tako imela posledice na morebitne podobne primere na področju zlorabe prostitucije v prihodnosti.

Drugo področje je kaznovanje oziroma morebitna oprostitev romunskih zvodnikov. Če bodo dokazi proti njim izločeni in bodo zaradi tega oproščeni, bo to negativno vplivalo na žrtve trgovine z ljudmi. Po mnenju poznavalcev bi bila oprostitev zvodnikov še en signal žrtvam, da so si same krive za svoj položaj. Prav tako takšni padli postopki nimajo odvračalnega učinka za vse tiste, ki se oziroma se imajo namen ukvarjati s trgovino z ljudmi ali zlorabo prostitucije.

Tretje področje je vpliv primera Marina na delovanje policije. Pravnomočna izločitev dokazov bi pomenila, da morajo v policiji spremeniti prakse svojega delovanja na več področjih. Poiskati bi morali tudi odgovornost za nezakonito delovanje preiskovalcev v primeru.

Četrto področje je vprašanje političnih implikacij primera Marina. Trenutna vladajoča koalicija pod vodstvom stranke SDS pripravlja velike spremembe na področju policije in regulatornih organov. Obenem prek svojih medijev javno napadajo delovanje nekaterih policistov – predvsem tistih, ki preiskujejo osebe blizu stranke SDS. Za napade na policijo pa med drugim uporabljajo tudi (še nepravnomočno) nezakonito delovanje policije v primeru Marina.

Preberite vse članke o Marini:

• Primer Marina: najbolj zloglasen bordel v Sloveniji (1. del)
• Primer Marina: ženske delajo po dvanajst ur na dan, tudi z vročino (2. del)
• Primer Marina: napake policije kot podlaga za politične obračune (3. del)

Sodelujoči pri preiskavi:

Avtor člankov: Anže Voh Boštic

Urednica: Taja Topolovec

Preverjanje dejstev: Lenart J. Kučić, Ana Gabrovec, Taja Topolovec

Lektura: Ana Bogataj

Ilustracije: Una Rebić