Podjetje KEROS, proizvodnja cementnih izdelkov in trgovina, d. o. o., je septembra 2009 od Abanke dobilo posojilo v višini milijona evrov. Država je za posojilo jamčila s 350.000 evri poroštva.

Banka je poroštvo unovčila junija 2013. Banki je plačala 369.466 evrov – torej več, kot je znašalo originalno poroštvo. Po pojasnilih finančnega ministrstva je razlog za to določilo v pogodbah o poroštvu, da država banki krije tudi neplačane obresti na posojilo in druge stroške posojila.

Pri podjetju Keros, d. o. o., v oči bode predvsem pozen začetek stečaja. Kot kaže, Keros posojil v letu 2013 ni bil več zmožen vračati. Stečaj podjetja pa se je zgodil šele februarja 2017 – torej štiri leta po unovčevanju poroštev. Keros je upnikom sodeč po dokumentih v stečajnem postopku dolžan slabih 13 milijonov evrov.

Kot nam je pojasnila stečajna upraviteljica Kerosa, Vida Gaberc, je Keros že leta 2011 šel v prisilno poravnavo in prenehal opravljati svojo prvotno dejavnost. Prihodke podjetja so od takrat predstavljali le najemnine za objekte, ki jih je podjetje pričelo dajati v najem. Leta 2016 je finančna uprava zavrnila ponovno prisilno poravnavo, ki jo je predlagalo podjetje, in zahtevala njegov stečaj. Kot rečeno, je šel Keros v stečaj v začetku leta 2017.

Vida Gabrc nam je še pojasnila, da so obstajali določeni sumi, da je Keros v letih pred stečajem posle prenesel na dve hčerinski podjetji – Keros Eko in Keros trgovino. Podjetje Keros je namreč imelo blokirane transakcijske račune, zato ni moglo poslovati.

Z nadaljnjimi vprašanji glede prenašanja poslov nas je napotila na stečajnega upravitelja Keros trgovine. Tudi to podjetje je namreč že leta 2014 končalo v stečaju. Vendar pa nam stečajni upravitelj Igor Gorše o morebitnem prenašanju poslov ni znal povedati ničesar. Zaradi časovne oddaljenosti stečaja se namreč podrobnosti postopka ni spomnil. Povedal je le, da je bila Keros trgovina ob stečaju praktično brez vsakega premoženja.

Država od Kerosa do danes ni dobila povrnjenega niti centa državnega poroštva. Celotnih 369.466 evrov poroštva, izplačanega Abanki, smo torej krili davkoplačevalci.