V kako nevarnem svetu živimo, kaj kažejo glede tega dostopni podatki o kriminaliteti v Sloveniji?

Pred več kot desetimi leti smo pri Pod črto v eni izmed naših prvih serij analizirali nasilni kriminal v Sloveniji na podlagi analize evidence sumov kaznivih dejanj, ki jih je obravnavala policija med letoma 2008 in 2013.

Dobro desetletje kasneje pripravljamo novo analizo z aktualnimi podatki in dodatnimi pristopi.

Serijo prispevkov začenjamo z analizo podatkov policije o obravnavanih sumih kaznivih dejanj zoper življenje in telo v obdobju med letoma 2014 in 2025. Analizirani podatki vključujejo vse primere kaznivih dejanj, ki jih je v tem obdobju obravnavala policija in so bila že zaključena z ovadbo ali policijskim poročilom.

Skupno število kaznivih dejanj zoper življenje in telo je padlo med pandemijo, narašča število kaznivih dejanj z lažjo telesno poškodbo

Podatke za analizo smo pridobili pri policiji, v tem članku pa smo analizirali podatkovno zbirko, ki smo jo ustvarili na podlagi policijske baze kaznivih dejanj zoper življenje in telo.

V analizo kaznivih dejanj smo vključili vsa kazniva dejanja zoper življenje in telo, ki so imela datum zaključnega dokumenta vpisan v policijsko bazo kaznivih dejanj med 1. 1. 2014 in 31. 11. 2025. Vključili smo vsa kazniva dejanja, ki so se zgodila med januarjem 2014 in novembrom 2025. (Se pravi: iz nadaljnje analize smo izločili vsa dejanja, ki so se zgodila pred 2014 in bila v bazo vpisana v obdobju analize.)

Kazniva dejanja se v bazo kaznivih dejanj namreč vpišejo z datumom zaključnega dokumenta, ki ga pripravi policija, kar je na primer kazenska ovadba ali policijsko poročilo.

Ker obravnava kaznivega dejanja ob vpisu v bazo še ni zaključena, gre v vseh primerih za sum storitve kaznivega dejanja, ki ga je obravnavala policija.

V tem času je bilo zabeleženih 18.537 kaznivih dejanj zoper življenje in telo, ki so se zgodila med 1. 1. 2014 in 30. novembrom 2025 ter so bila zaključena z dokumentom policije, vrsta zaključnega dokumenta za vse vnose pa je bila ovadba.

Kot vidimo iz trenda gibanja števila kaznivih dejanj zoper življenje in telo skozi leta, je število padlo med pandemijo leta 2020, od takrat pa število ponovno narašča.

Podatki za leto 2025 niso popolni (glej: metodološko pojasnilo pod grafom), tako da iz njih še ne moremo sklepati o dejanskem številu kaznivih dejanj v letu 2025.

Na naše vprašanje o številu kaznivih dejanj zoper življenje in telo so nam s policije odgovorili, da trend kaznivih dejanj zoper življenje in telo v zadnjih desetih letih ostaja nekje na isti ravni, z rahlimi odstopanji navzgor ali navzdol. »Sicer je bil zaznan padec v času ‘epidemije covida’, ko je prihajalo do zmanjšanja stikov med ljudmi ter posledično tudi možnosti za izvršitev nasilnih dejanj,« so še dodali v odgovoru s policije.

»Ugotovitve pregleda policijske statistike v prvem valu covida-19 pokažejo, da se je veliko nasilja prestavilo v zasebne prostore, da se je povečala poraba alkohola in konfliktov v domačem okolju (stiske zaradi izgube služb, otrok, ki niso bili sposobni opravljati šolskega dela, staršev, ki niso bili sposobni pomagati otrokom itd.). Tudi veliko kriminalitete se je preselilo v kibernetski prostor – od premoženjske pa tudi nasilniške, predvsem psihološko nasilje,« je na naše vprašanje o trendu števila kaznivih dejanj zoper življenje in telo v času pandemije covida odgovoril Gorazd Meško, predstojnik Katedre za kriminologijo na Fakulteti za varnostne vede mariborske univerze.

Med kazniva dejanja zoper življenje in telo po kazenskem zakoniku spadajo poškodbe, dejanja, ki ogrožajo življenje, in povzročitve smrti ali sodelovanje pri povzročitvi smrti oziroma opustitev dejanj, ki bi jo preprečila.

V bazi kaznivih dejanj, ki jo vodijo pri policiji, je bilo zavedenih štirinajstih različnih skupin kaznivih dejanj zoper življenje in telo, kakor jih opredeljuje kazenski zakonik.

Med najpogostejšimi kaznivimi dejanji zoper življenje in telo so bile lahke telesne poškodbe (85 odstotkov kaznivih dejanj), sledijo hude telesne poškodbe (9 odstotkov kaznivih dejanj) in ogrožanje z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru (3 odstotke kaznivih dejanj).

Za namen nadaljnje analize smo kazniva dejanja kategorizirali v štiri skupine: lahke telesne poškodbe kot najpogostejše kaznivo dejanje zoper življenje in telo so v samostojni skupini, hude in posebno hude telesne poškodbe smo združili, prav tako smo združili umore, uboje in uboje na mah. Ostala kazniva dejanja smo vključili v kategorijo drugo (ogrožanje z nevarnim orodjem, povzročitev smrti iz malomarnosti, zapustitev slabotne osebe, opustitev pomoči, sodelovanje pri pretepu, napeljevanje k samomoru in pomoč pri samomoru, povzročitev nevarnosti, detomor).

Kot lahko vidimo iz podatkov, je največje gibanje števila kaznivih dejanj mogoče opaziti na področju lažjih telesnih poškodb, kjer je leta 2020 število primerov padlo s 1479 primerov v letu 2019 na 1082 primerov, od leta 2021 pa ponovno narašča. Podoben trend je opazen tudi pri hudih in posebno hudih telesnih poškodbah, medtem ko je število ubojev, umorov in ubojev na mah z 21 primerov v letu 2019 naraslo na 47 primerov v letu 2020, kar je največ primerov letno v zajetem obdobju.

Vendar pa ti podatki ne kažejo nujno celotne slike. »Policijska statistika priča predvsem o delu policije, ne toliko o samih kaznivih dejanjih. Do 30 odstotkov medosebnega nasilja, ki vodi v telesne poškodbe, se prijavi, ostalo pa ne, kar je podatek iz viktimizacijskih študij,« je povedal Gorazd Meško s Fakultete za varnostne vede v Mariboru.

V Ljubljani 15,8 odstotkov vseh kaznivih dejanj zoper življenje in telo v analiziranem obdobju

Če pogledamo, kakšno je bilo v obdobju analize število kaznivih dejanj zoper življenje in telo po upravnih enotah, izstopata Ljubljana in Maribor kot največji upravni enoti po številu prebivalcev, ki sta tudi edini upravni enoti v Sloveniji z več kot 100.000 prebivalci.

Če podatke pogledamo v sklopu štirih kategorij, ki smo jih opredelili zgoraj, ob skupnem številu kaznivih dejanj zoper življenje in telo v Ljubljani izstopa skupno število lahkih telesnih poškodb z 2428 obravnavanimi primeri, po skupnem številu lahkih telesnih poškodb pa sledijo Maribor (1469 primerov), Novo mesto (770 primerov) in Celje (665 primerov).

Piran: »Število kaznivih dejanj naraste le skozi poletje, ko se tam zadržuje večje število ljudi, turistov«

Če podatke med upravnimi enotami primerjamo glede na število prebivalcev v posamični upravni enoti, pa izstopijo manjše upravne enote. Število kaznivih dejanj zoper življenje in telo smo prikazali s povprečnim letnim številom kaznivih dejanj na 10.000 prebivalcev v analiziranem obdobju.

Na prvem mestu je tako upravna enota Kočevje s 7,6 primeri, sledijo pa Piran (7 primerov), Trebnje (5,8 primerov), Krško (5,7 primerov), Novo mesto (5,6 primerov) in Celje (5,2 primera). Za primerjavo smo prikazali še podatek za Ljubljano s 3,3 primeri kaznivih dejanj zoper življenje in telo na 10.000 prebivalcev.

S policijske uprave Ljubljana so nam odgovorili, da glede na podatke, ki jih za tovrstna kazniva dejanja z elementi nasilja vodijo za občino Kočevje, ne opažajo odstopanja oziroma povečanja števila kaznivih dejanj. »V obravnavanem obdobju ni zaznati izrazitejšega odstopanja ali dolgoročnega trenda naraščanja tovrstnih kaznivih dejanj. Število kaznivih dejanj med leti sicer niha, vendar gre za običajna letna odstopanja, pri čemer skozi celotno obdobje prevladujejo kazniva dejanja lahke telesne poškodbe. Posamezna hujša kazniva dejanja so obravnavana le izjemoma,« so zapisali.

Glede podatkov za Trebnje, Krško, Brežice in Novo mesto so nam s policijske uprave Novo mesto odgovorili, da je na teh območjih več večjih naselij, kjer prebivajo občani z nižjim socialno-ekonomskim statusom, višjo brezposelnostjo in slabšimi stanovanjskimi razmerami, kar so znani dejavniki tveganja za kriminaliteto.

»Ocenjujemo, da je gostitev kaznivih dejanj zoper življenje in telo v največji meri posledica varnostnih dogodkov, vezanih na ta naselja, ki so rezultat dolgoletnih sporov med družinami. V veliki večini primerov gre za kazniva dejanja lahkih telesnih poškodb in ogrožanja z nevarnim predmetom pri pretepu. V teh primerih pogosto spori zelo hitro eskalirajo v večkratne kršitve javnega reda in miru ter kazniva dejanja, kjer na eni in drugi strani nastopa več osumljencev, kakor tudi oškodovancev kaznivih dejanj. Absolutne številke obravnavanih kaznivih dejanj sicer niso posebej izstopajoče, vendar glede na relativno nizko skupno število prebivalcev kažejo na gostitev tovrstnih dogodkov«, so še zapisali.

Dodali so še, da je na območju upravne enote Trebnje tudi občina Šentrupert, kjer je Zavod za prestajanje kazni Dob pri Mirni. »Prav ta občina izstopa po številu različnih kaznivih dejanj, tudi več s poglavja kazenskega zakonika zoper življenje in telo, predvsem lahke telesne poškodbe in hude telesne poškodbe,« so dodali.

Na policijski upravi Novo mesto so opozorili tudi, da se pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo več kaznivih dejanj povezuje s kaznivimi dejanji nasilja v družini, ki so v porastu.

S policijske uprave Celje so odgovorili, da zaznavajo le povečanje kaznivih dejanj povzročitve lahkih telesnih poškodb, kar je posledica dosledne obravnave vseh kaznivih dejanj med mladoletniki, z ničelno toleranco in večjim sodelovanjem s šolami, gre pa za telesne poškodbe z manjšimi posledicami, ki nastanejo v sporih med vrstniki in sošolci. Enako velja za območje policijske postaje Velenje, so dodali.

S policije so nam odgovorili še, da glede na nizko število kaznivih dejanj in posledično ne dovolj velik vzorec, sploh v manjših krajih, statistični podatki ne prikazujejo dejanske problematike med prebivalstvom, saj lahko migracije, tako dnevne, službene kot turistične, vplivajo na stanje kriminalitete.

To so ponazorili na primeru upravne enote Piran: »Število kaznivih dejanj naraste le skozi poletje, ko se tam zadržuje večje število ljudi, turistov, ki pa tam ne živijo in dolgoročno ne vplivajo na kriminaliteto na tem območju.«

»Poleg števila prijavljenih kaznivih dejanj na določeno število prebivalcev, sta pomembna tudi občutek varnosti in strah pred kriminaliteto. Omenjene občine imajo višjo stopnjo prijavljenih kaznivih dejanj z znaki nasilja, kar dejansko pomeni večjo obremenjenost policije z obravnavanjem nasilnih dejanj. Če primerjamo prestolnico Slovenije z drugimi manjšimi mesti v Evropi, po velikosti z velemesti namreč ni primerljiva, je stanje zadovoljivo glede na evropske primerjave med obsegom prijavljene kriminalitete in občutki varnosti. Ti podatki se spreminjajo, vendar v manjšem obsegu,« je pojasnil Meško s Fakultete za varnostne vede.

Po številu storjenih kaznivih dejanj zoper življenje in telo izstopajo poletni čas in sobote

Analizirali smo tudi, kakšno je število kaznivih dejanj zoper življenje in telo po mesecih in dnevih v tednu.

Kot je razvidno s spodnje infografike, je bilo več kaznivih dejanj zoper življenje in telo storjenih v poletnih mesecih. Bolj pa izstopajo dnevi v tednu, posebno petek, sobota, ko je bilo storjenih največ kaznivih dejanj v analizirani podatkovni zbirki, in nedelja.

Za komentar, kaj vpliva na tovrstno nihanje števila kaznivih dejanj zoper življenje in telo po delu leta in dnevih, smo se obrnili tudi na policijo.

Odgovorili so nam, da v času vikendov in tudi poletnih počitnic prihaja do povečanja interakcij med ljudmi, kar tudi poveča možnosti za medsebojna nesoglasja, spore, nerazumevanja in posledično za uporabo različnih oblik in intenzitete sile, kar pogojuje izvršitev kaznivih dejanj zoper življenje in telo.

Najpogosteje zaveden kraj kaznivega dejanja zoper življenje in telo: stanovanjska hiša v naselju

Kazniva dejanja zoper življenje in telo smo analizirali tudi po krajih, kjer je bilo izvedeno kaznivo dejanje, kar je v policijski bazi kaznivih dejanj zavedeno kot podrobno prizorišče.

Največ kaznivih dejanj je imelo kot kraj dejanja navedeno stanovanjsko hišo v naselju (4.177 primerov), sledili so drugi kraji (3.742 dejanj) in cesta, ulica ali trg v naselju (1.904) ter gostinski lokali (1.860).

Če pogledamo kraje storitve kaznivega dejanja še bolj podrobno, je pri lahkih telesnih poškodbah bila večina kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe storjena v stanovanjski hiši v naselju, prav tako velja to za umore, uboje in umore na mah ter pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo, ki smo jih kategorizirali kot drugo.

Pri hudih poškodbah pa je kot kraj storitve kaznivega dejanja največkrat navedeno ostalo, se pravi drugi kraji storitve kaznivega dejanja.

Glede najpogostejših krajev storitev kaznivih dejanj so nam s policije odgovorili: »Stanovanjska hiša in stanovanja, gostinski lokali ter prostori okoli njih, kot so cesta, ulica, trg, so v največ primerih kraji z največjo gostoto ljudi, med katerimi zaradi različnih vzrokov prihaja do različnih interakcij in posledično do nekih nesoglasij, nesporazumov, jeze, sovraštva, maščevalnosti, želje po materialnih dobrinah ipd.«

Pri policiji so nam na vprašanje, v kakšen primeru kot podatek navedejo drugo, odgovorili, da se v kategorijo »ostalo« uvrščajo vsa prizorišča, ki ne sodijo med stanovanjske hiše v naselju, ceste ali gostinske lokale, na primer gozd, njiva, odprti prostori in podobno. »Pri vnosu se policist po lastni presoji odloči glede izbire podrobnega prizorišča, tako je izbira odvisna od specifik posameznega primera in presoje policista,« so nam pojasnili s policije.

Uvodni članek zaključujemo z analizo prisotnosti alkohola in drog pri storitvi kaznivih dejanj zoper življenje in telo.

V analizo smo vključili kazniva dejanja z vsaj enim osumljencem, takih je bilo 16.875. Nato smo preverili, če je bil kdo od osumljencev kaznivega dejanja pod vplivom drog ali alkohola. Po podatkih iz policijske baze kaznivih dejanjih v kar 98,5 primerih ni bil zaveden vpliv alkohola ali drog.

Na policijo smo se obrnili z vprašanjem, če je testiranje na prisotnost alkohola ali drog v primeru suma na storitev kaznivega dejanja zoper življenje in telo rutinsko in je podatek merodajen, na kar so nam odgovorili, da ne. Zanimalo nas je, v kakšnih primerih se testira vpliv alkohola ali drog in to zavede v policijsko bazo kaznivih dejanj.

Odgovorili so nam, da z določili zakona o kazenskem postopku policija lahko odredi odvzem krvi in drugih telesnih tekočin kot nujno preiskovalno dejanje v predkazenskem postopku. V vsakem primeru se takrat, ko je to odrejeno, to vpiše v bazo kaznivih dejanj. Na podlagi sledečega pojasnila lahko torej sklepamo, da v večini primerov obravnavanih kaznivih dejanj zoper življenje in telo, ki smo jih zajeli v analizo, preiskavi na prisotnost alkohola ali drog nista bili odrejeni.

V nadaljevanju teme bomo analizirali posamične vrste kaznivih dejanja še bolj podrobno. Osredotočili se bomo na analizo osumljencev, žrtev ter razmerij med njimi in drugih okoliščin.

Sodelujoči pri projektu:

Vodja projekta in urednica: Taja Topolovec

Pridobivanje podatkov, novinarsko delo, priprava članka: Taja Topolovec

Podatkovne analize: Aljaž Sluga

Preverjanje podatkov: Mirjana Storjak, Klara Širovnik

Oblikovanje infografik: Metod Blejec

Izhodiščne pravne analize: Neža Grasseli, Jerica Jančar

Ilustracija: Matija Medved

Lektura: Ana Bogataj