Menedžerji družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), oziroma slabe banke, kot je pogovorni izraz za to finančno institucijo, so se leta 2014 znašli pred dilemo. Od slovenskih bank so prevzeli zasežene deleže podjetij, ki so bila prezadolžena in zato potrebna poslovne sanacije. Za to pa so potrebovali usposobljen kader. Krizne menedžerje, ki bi propadajoča podjetja, ki pa še imajo potencial na trgu, spet naredili dobičkonosne in s tem primerne za prodajo investitorjem.

Toda, kot so menili direktorji slabe banke, jim je na poti stal tako imenovani Lahovnikov zakon. Ta predpis, z uradnim imenom »Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti,« omejuje višino plač direktorjem podjetij v večinski državni lasti. Nastal je kot odgovor na ekscesna plačila nekaterim menedžerjem državnih družb, ki so se v času zadnje gospodarske krize zaradi slabih poslovnih odločitev v preteklosti zlomile, njihovi menedžerji pa so dobivali visoke plače in odpravnine.

Lahovnikov zakon določa, da lahko prejemki članov uprave podjetja v državni lasti znašajo največ petkratnik povprečne plače v podjetju. A takšna plača je po mnenju menedžerjev v DUTB premajhna, da bi za vodenje podjetij v težavah dobili najsposobnejši kader.

Člani upravnega odbora slabe banke so zato na sejah večkrat razpravljali, kako bi obšli omejitve zakona, je razvidno iz posnetkov nekaterih sej upravnega odbora, ki smo jih pridobili od anonimnega vira. Na podlagi posnetkov je moč zaključiti, da so v vsaj dveh primerih ta zakon tudi obšli oziroma dopustili družbi, katere solastniki so, da je obšla zakonodajo. Najbolj zagret podpornik izogibanja Lahovnikovemu zakonu pa je na podlagi posnetkov sodeč predsednik upravnega odbora DUTB, neizvršni direktor Marko Simoneti. Naloga neizvršnih direktorjev je sicer, da bdijo nad zakonitostjo in pravilnostjo delovanja družbe.

Primer Cimos in Harjunpää

Prvi primer, kjer je DUTB sodeč po pridobljenih pogovorih obšla določila Lahovnikovega zakona, je koprsko podjetje Cimos. Skupina Cimos izdeluje in dobavlja dele avtomobilski industriji in zaposluje skoraj 5000 ljudi. Od leta 2012 krovno podjetje Cimos d.d. posluje z več desetmilijonsko izgubo, lani je imelo ob slabih 400 milijonov evrov prihodkov od prodaje za dobrih 200 milijonov evrov dolgov. Ob tem so upniki podjetju leta 2014 že odpisali 200 milijonov evrov dolga.

DUTB je s 47,5 odstotki največji posamični lastnik Cimosa. Kot lastnik tudi (so)imenuje člane nadzornega sveta podjetja. Slednji pa nato imenujejo upravo podjetja.

Nadzorni svet Cimosa je julija lani za predsednika uprave imenoval Nemca Gerda Rosendahla. Ta po podatkih na spletni strani Cimosa od slovenske družbe dobi plačo 6500 evrov bruto na mesec, kar je v skladu z omejitvami Lahovnikovega zakona. A Rosendahl je tudi direktor podružnice Cimosa v Nemčiji z imenom Cimos Germany. Na vprašanje, ali Rosendahl dobiva dodatno plačilo kot direktor te podružnice in kolikšno je, pa so nam v Cimosu odgovorili le, da  so bili »vsi zneski, ki jih je gospod Rosendahl prejel v družbi CIMOS d.d. in družbi CIMOS Germany, v celoti razkriti delničarjem CIMOSa d. d. v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1).«

Sodeč po posnetkih pogovorov upravnega odbora DUTB, katerih vsebino objavljamo v nadaljevanju članka, so se v Cimosu omejitvam Lahovnikovega zakona na nekoliko drugačen način izognili tudi pri treh drugih direktorjih Cimosa. Direktorje, ki bi glede svojih zadolžitev sodili med člane uprave družbe oziroma so v preteklosti bili člani uprave, so sodeč po pridobljenih posnetkih pogovorov v Cimosu degradirali na mesta izvršnih direktorjev družbe izven uprave družbe. S tem pa so se ti izvršni direktorji izognili določilom Lahovnikovega zakona in s tem ohranili visoke plače. Na Cimosu so nam na naša vprašanja glede teh direktorjev odgovorili le, da so izvršni direktorji družbe trenutno Andraž Brodnjak, Janez Gradišek, in Reinhold Vial. Prva dva sta bila sodeč po uradnih evidencah v preteklosti člana uprave Cimosa. Plač teh direktorjev v Cimosu niso izdali.

Še en primer izogibanja Lahovnikovemu zakonu pa je, sodeč po posnetkih pogovorov, zaposlitev Finca Janneja Harjunpää na DUTB. Harjunpää je z DUTB najprej sodeloval kot zunanji sodelavec, nato pa ga je DUTB zaposlila na mestu vodje upravljanja terjatev. Harjunpää je imel mesečno plačo okoli 30.000 evrov bruto, kar je nad omejitvijo plač vodstva slabe banke. Tako je Harjunpää, dokler ni letos odšel s slabe banke, dobival višjo plačo kot na primer zdajšnji glavni izvršni direktor DUTB Imre Balogh. Kot je moč slišati na posnetkih pogovorov upravnega odbora DUTB, so Harjunpää umaknili iz upravnega odbora na delovno mesto izven upravnega odbora, da so mu omogočili višje plačilo od omejitev, ki veljajo za vodilne uslužbence v DUTB.

PREBERITE TUDI: Zakaj objavljamo vsebino nekaterih pogovorov članov upravnega odbora DUTB

Neskladno z namenom zakona

Sodeč po posnetkih pogovorov upravnega odbora DUTB so direktorji slabe banke vprašanje možnosti izogibanja Lahovnikovemu zakonu odprli že vsaj jeseni 2014. Takrat so bili člani upravnega odbora neizvršni direktorji Lars Nyberg (predsednik upravnega odbora DUTB), Carl-Johan Lindgren, Arne Berggren in Mitja Mavko ter izvršni direktorji Torbjörn Mansson (glavni izvršni direktor), Aleš Koršič in Janez Škrubej.

Na posnetku seje upravnega odbora – na podlagi vsebine pogovorov sklepamo, da se je najverjetneje dogajala novembra 2014 – je takratni glavni izvršni direktor, Šved Torbjörn Mansson, ostale direktorje opozoril na omejitve plač po Lahovnikovem zakonu. Nekatera zasebna podjetja, ki so se v preteklosti prezadolžila pri slovenskih državnih bankah, so takrat prehajala pod lastništvo DUTB. Ker je DUTB v državni lasti, bi s tem podjetja v državni lasti postala tudi ta zasebna podjetja. To pa je za menedžerje teh podjetij pomenilo, da si bodo morali ustrezno znižati plače v skladu z Lahovnikovim zakonom. Oziroma: v kolikor bi se DUTB odločila imenovati nove menedžerje, bi morali tudi ti sprejeti plačo, ki bi bila največ petkratnik povprečne plače v podjetju.

Mansson je jeseni 2014 ostale direktorje DUTB seznanil, da z ministrstvom za finance iščejo rešitve za zvišanje omejitev plač menedžerjem podjetij, ki so ali bodo prešla v lastništvo slabe banke. Vendar Mansson ostalim direktorjem vseeno predlaga, da mu dajo mandat za potrditev plač takšnim menedžerjem, ki bodo višje od omejitev v Lahovnikovem zakonu.

Takratni predsednik DUTB, neizvršni direktor Lars Nyberg, nato Manssona vpraša, ali ni to v nasprotju z zakonom. Mansson mu odgovori, da to je v nasprotju z zakonom. Povišanje plače nad omejitvami v zakonu bi morali zato izvesti skozi ostale »instrumente«, kot je plačilo prek (življenjskega naložbenega) zavarovanja, svetovalnih pogodb, tujih podružnic podjetja, ali bonusov ob prenehanju mandata takšnega menedžerja. Te inštrumente bi morali uporabiti le, če so v skladu z zakonodajo, in potrjeni s strani zunanje pravne službe, doda Mansson.

Mansson nato poudari, da bo prvi primer, kjer bodo verjetno morali uporabiti takšne prakse, prav Cimos. Nadzorni svet Cimosa je takrat že iskal novega direktorja in ocenil, da na trgu ne bodo mogli dobiti menedžerja s tako nizko plačo, kot jo narekuje Lahovnikov zakon. A nato Mansson poudari: »Morda lahko najdemo rešitev glede tega, a bo v nasprotju z nameni Lahovnikovega zakona. In tu postane stvar občutljiva.«

Mansson zato poudari, da morajo najti rešitve, ki so v nasprotju z nameni Lahovnikovega zakona, a ga (tehnično) ne kršijo. Ob tem izrazi zaskrbljenost, kako bodo o takšnih rešitvah poročali mediji.

Eden izmed direktorjev DUTB, ki ga po glasu ni moč prepoznati, nato Manssonu predlaga, naj najprej poskusi najti direktorja Cimosa, ki bo pripravljen delati za plačo, ki bo v skladu z Lahovnikovim zakonom. Če mu to ne uspe, pa naj uporabi obvode zakona.

A Mansson ga opozori, da bodo morali ob objavi razpisa za novega direktorja Cimosa določiti tudi okvirno plačo. V kolikor bo ta prenizka, se dobri menedžerji ne bodo prijavili.

V pogovoru nato nekateri direktorji podprejo iskanje obvodov Lahovnikovega zakona, nekateri pa so proti. Dogovorijo pa se, da morajo povečati svoj trud pri vplivanju na vlado, da zviša omejitve za plače menedžerjev. Eden izmed direktorjev omeni, da je finančno ministrstvo namesto petkratnika pripravljeno sprejeti omejitev dohodka menedžerjev, ki bo osemkratnik povprečne plače v podjetju. Obenem bi lahko tak menedžer dobil še variabilni dodatek k plači v višini 50 odstotkov plače.

»Uslužbencem ministrstva ne gre zaupati«

Naslednji posnetek, ki smo ga pridobili, je najverjetneje nastal enkrat spomladi 2015. Takrat Carla-Johana Lindgrena, Arneja Berggrena in Mitje Mavka ni bilo več v upravnem odboru; zamenjali so jih Marko Simoneti, Imre Balogh in Janez Širovnik.

Na sestanku spomladi 2015 Imre Balogh, takratni neizvršni direktor DUTB in zdajšnji glavni izvršni direktor slabe banke, upravni odbor obvesti, da so na enem izmed ministrstev pripravili amandma na Lahovnikov zakon. Ta bi za podjetja v lasti DUTB uvedel izjemo od omejitve višine plač – za menedžerje podjetij v lasti DUTB omejitev plač ne bi veljala tri leta od prehoda pod lastništvo DUTB.

Na enem izmed sestankov lani, najverjetneje zgodaj poleti, so se direktorji DUTB nato pogovarjali, kako hitro morajo znižati plače menedžerjem prej zasebnih podjetij, ki so prešla pod last DUTB. Predlagani amandma k Lahovnikovemu zakonu je bil namreč še v sprejemanju. Eden izmed direktorjev omeni stališče predstavnikov ministrstva za gospodarstvo, ki so ga pridobili. Ministrstvo je na uskladitev plač pripravljeno počakati tri do štiri mesece, lahko pa tudi do pol leta po prehodu podjetja v last slabe banke. Ta direktor, ki ga po glasu ni moč prepoznati, nato povpraša neizvršnega direktorja Marka Simonetija, če se s tem strinja. Ta poudari, da ljudem te vrste (predstavnikom finančnega ministrstva, op. a.) ne gre zaupati, ker lahko hitro spremenijo mnenje. Doda pa še, da v principu podpira, da morajo biti »praktični« pri tem vprašanju.

Debata o Cimosu

Na enem izmed naslednjih sestankov, ki se je najverjetneje dogajal avgusta lani, je upravni  odbor razpravljal o situaciji v Cimosu. Eden izmed direktorjev DUTB (po glasu ga ni moč prepoznati) je ostalim razložil rešitve, ki so jih našli v Cimosu glede menedžerskih plač. Ta direktor pove, da imata dva izmed članov nadzornega sveta Cimosa s tem podjetjem sklenjeni svetovalni pogodbi. V kolikor bi bil Cimos uspešno privatiziran, bi nadzornika po prodaji Cimosa dobila še dodatek (»upside«, kot ta dodatek imenuje direktor). O teh svetovalnih pogodbah je glasovala skupščina Cimosa, torej tudi slaba banka in Slovenski državni holding (SDH), ki imata skupaj v lasti slabih 72 odstotkov podjetja. Po besedah direktorja DUTB se je SDH glasovanja o svetovalnih pogodbah nadzornikov Cimosa vzdržal, češ da zaradi proceduralnih in drugih razlogov ne more glasovati za sklenitev pogodb. DUTB pa jih je podprla. Zato je bil predlog za sklenitev svetovalnih pogodb tudi sprejet.

Kot je razvidno iz spletne strani Cimosa, sta svetovalni pogodbi dobila oba tuja nadzornika Cimosa: Walter Gnauert in Peter Stehle. Vsak izmed njiju dobi na leto 9000 evrov za opravljanje nadzorniške funkcije v Cimosu. Gnauert dobi še dodatnih 4500 evrov neto na leto za opravljanje funkcije predsednika NS, Stehle pa 900 evrov na leto za opravljanje podpredsedniške funkcije. Po svetovalni pogodbi pa Cimos Gnauertu plača še dodatnih 4500 evrov mesečno, Stehletu pa prek njegovega nemškega podjetja SYN GmbH 2500 evrov mesečno. Obenem obema pripada še 275 evrov sejnine za vsako sejo nadzornega sveta. Koliko bosta Gnauert in Stehle dodatno zaslužila v primeru prodaje Cimosa, ni znano. Uradno pa tako na DUTB kot na Cimosu zanikajo, da bi Gnauert in Stehle dobila poseben dodatek ob uspešni prodaji Cimosa.

Eden izmed direktorjev DUTB nato ostalim pojasni še situacijo glede poslovodstva Cimosa: »Kot razumem, je v Cimosu zdaj le gospod Rosendahl na mestu člana uprave. Ostale (direktorje oziroma prejšnje člane uprave, op. a.) pa so degradirali na položaj član uprave minus ena, ker, kot razumem, ni omejitev pri plači, če si izvršni direktor. [V tem primeru] lahko imaš tako visoko plačo kot želiš. Tako razumem Lahovnikov zakon.«

Ta direktor DUTB še pove, da ne ve, kako so uspeli povišati plačo Gerdu Rosendahlu, za katerega omejitve Lahovnikovega zakona še veljajo. Takratni predsednik DUTB, Lars Nyberg, nato temu direktorju slabe banke naroči, da naj se pozanima, kako je Cimos postopal v primeru Rosendahla.

Simoneti predlaga nadaljnje obvode

Na sestanku upravnega odbora DUTB, ki je najverjetneje potekal enkrat konec poletja lani, pa je bila debata o Lahovnikovem zakonu bolj žgoča. Eden izmed direktorjev ostale obvesti, da vlada ni pripravljena umakniti omejitev plač za menedžerje podjetij v lasti DUTB. Nekdo drug to komentira z besedami: »imeli smo notranjo diskusijo kakšne možnosti so nam na voljo in zdi se, da nimamo dobrih alternativ.«

Takratni predsednik DUTB, Lars Nyberg, nato pove, da so se seznanili z informacijami, kako je nadzorni svet Cimosa to vprašanje rešil glede menedžerjev Cimosa in da bi bilo dobro vedeti, v katerih podjetjih v lasti DUTB bi še morali uporabiti podobne rešitve. Nekdo drug ga opozori, da je zadeva relevantna za vsa podjetja v lasti slabe banke. S trenutnimi omejitvami plač namreč ne morejo privabiti kompetentnega kadra za vodenje teh podjetij.

Zdajšnji predsednik DUTB, Marko Simoneti, nato predlaga nov obvod zakona. Menedžerje bi zaposlil v DUTB, in jim dal 20.000 evrov plačila na mesec. Obenem pa bi dalo podjetje v lasti DUTB takšnemu menedžerju še menedžersko pogodbo, vredno 10.000 evrov. Tako bi lahko menedžerju dali plačo 30.000 evrov na mesec. »Na tak način tri podjetja vodi gospod Petan! To je zelo preprosto,« doda Simoneti. Pri tem najverjetneje misli predsednika uprave DZS; Term Čatež in časnika Dnevnik, Bojana Petana. Poslovanje družb v lasti Petana trenutno preiskujejo kriminalisti.

Eden izmed direktorjev nato Simonetija nato opozori, da je njegov predlog obvod Lahovnikovega zakona. Simoneti se s tem ne strinja in pove primer nekoga – najverjetneje gre za Janneja Harjunpää –  ki že dela v DUTB in ima obenem sklenjeno menedžersko pogodbo z podjetjem Alpina, ki je v lasti DUTB. »On je plačan deset [tisoč evrov na mesec] v Alpini in, če želite, trideset [tisoč evrov na mesec] na DUTB. Ostali ljudje lahko tudi živijo s tem. Torej, plačamo mu veliko za opravljanje neizvršne funkcije v DUTB in maksimalen znesek v družbi v državni lasti. Kje je problem?« se vpraša Simoneti. Poudari še, da so v Cimosu »ta problem uspeli rešiti.«

Takratni glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson nato Simonetiju pove, da bodo preučili njegov predlog. Obenem pa želi Mansson slovenski vladi jasno povedati, da potrebujejo spremembo Lahovnikovega zakona. Vprašanje je namreč, ali si lahko privoščijo iskati obvode zakona, glede na to, da »so pod takšnim drobnogledom.«

Simoneti nato spet predlaga, naj DUTB zaposli tri strokovnjake za turizem, vsak izmed njih pa bi obenem še vodil pet hotelov v lasti DUTB in bil plačan še tam (slaba banka je v tistem času želela prevzeti lastništvo hotelov od družbe Sava Turizem). Eden izmed ostalih direktorjev slabe banke nato Simonetija opozori, da bi bilo to »absolutno nezaslišano«. V tem primeru bi namreč ista oseba kot zaposleni na DUTB nadzorovala poslovanje hotelov in jih obenem kot menedžer še vodila. Vendar obenem doda, ta bi tak način lahko poskušali zaposliti menedžerje.

Uslužbenec z višjo plačo od direktorjev

Posnetek enega izmed sestankov upravnega odbora DUTB, ki se je najverjetneje odvijal avgusta lani, pa razkriva tudi obvod Lahovnikovega zakona v primeru Finca Janneja Harjunpää. Harjunpää je kot vodja upravljanja terjatev na DUTB zasedal eno izmed ključih funkcij. Nekdanji glavni izvršni direktor slabe banke Mansson ga v pogovoru z drugimi direktorji opisal kot nenadomestljivega: »Je pogumen, v pogajanjih je neustrašen, in tega se ne moreš priučiti. Mislim, da bomo imeli še kar nekaj težkih primerov, kjer ga bomo potrebovali.« Zato so mu avgusta lani na DUTB želeli podaljšati pogodbo o zaposlitvi še za pol leta.

Ob tem je takratni predsednik DUTB Lars Nyberg upravnemu odboru povedal, da lahko Harjunpääju plačujejo visoko plačo (okoli 30.000 evrov bruto, op. a.) in ga s tem obdržijo v slabi banki ravno zato, ker so ga umaknili iz menedžerskega položaja v slabi banki na mesto vodje upravljanja s terjatvami. Nyberg še doda, da jim je takšno postopanje svetoval takratni državni sekretar na finančnem ministrstvu, Metod Dragonja. Slednji je sicer v odgovoru na naše vprašanje glede tega predloga zapisal, da navedba Nyberga ne drži. »Janne Harjumpaa je imel sklenjeno pogodbo z DUTB kot vodja za prestrukturiranja že pred mojim nastopom funkcije državnega sekretarja v vladi dr. Mira Cerarja v septembru 2014. Sklepaje pogodbe z njim je bila v polni pristojnosti upravnega odbora DUTB, sam pa nisem bil nikdar član tega organa upravljanja,« je zapisal Dragonja.

Nepravilnosti pri zaposlitvi Harjunpääja je sicer lani ugotovilo že Računsko sodišče. To je v reviziji učinkovitosti vzpostavljanja DUTB ugotovila, da je Harjunpää v letu 2013 – takrat je z DUTB sodeloval še kot zunanji svetovalec – dejansko opravljal delo direktorja področja upravljanja premoženja. Ob tem pa je Harjunpää »prejemal mesečno plačilo, ki je za 2,5-krat presegalo skupno vrednost bruto plače treh vršilcev dolžnosti izvršnih direktorjev in je prejemal tudi plačilo za potne stroške, ki ni bilo dogovorjeno.«

Harjunpää je sicer letos odšel z DUTB. DUTB smo povprašali, koliko časa je Harjunpää za DUTB delal kot zunanji svetovalec in koliko časa je bil nato zaposlen na DUTB ter kakšni so bili njegovi točni dohodki. Odgovorili so nam, da je Harjunpää od avgusta 2013 do maja 2014 za DUTB delal prek svojega podjetja Hansahandelshaus GmbH. V tem obdobju mu je DUTB izplačala skupno 313.200 evrov. Od julija 2014 do aprila letos je bil Harjunpää zaposlen na DUTB, njegove plače pa nam na slabi banki niso želeli izdati. Harjunpää je sicer javno povedal, da znaša njegova plača dobrih 30.000 evrov bruto na mesec.

Odzivi

Avgusta letos smo z zdajšnjim glavnim izvršnim direktorjem Imrejem Baloghom in izvršnim direktorjem Alešem Koršičem opravili pogovor, v katerem smo ju prosili za komentar posnetkov sej upravnega odbora DUTB.

Balogh je za podcrto.si povedal, da imajo težave s pridobivanjem usposobljenih menedžerjev z omejitvijo višine plač, ki jih določa Lahovnikov zakon. Koršič pa je zagotovil, da obvodov zakona, kot so dodatno plačevanje menedžerjev prek tujih podružnic državnih podjetij ali življenjskih zavarovanj v družbah, s katerimi DUTB neposredno upravlja, ne uporabljajo.

Primera plačevanja menedžerjev v Cimosu na DUTB niso želeli komentirati. Kot je povedal Koršič, so le eden izmed lastnikov družbe. Poudaril je, da ima v primeru Cimosa odgovornost za sklepanje pogodb z direktorji nadzorni svet podjetja.

Koršiča smo tudi vprašali, ali bosta dva tuja nadzornika prejela dodatno plačilo v primeru uspešne privatizacije Cimosa. Iz DUTB so namreč za medij siol.net konec avgusta povedali, da nihče od članov uprave ali nadzornega sveta ob prodaji Cimosa ne bo dobil posebne nagrade.

Koršič je najprej odgovoril, da po njihovih informacijah nadzorniki Cimosa take nagrade ne bodo dobili. Na dodatno vprašanje, da gre iz pogovorov upravnega odbora DUTB, katerega član je, sklepati na takšne nagrade, je povedal, da »če je temu tako, moj komentar izhaja iz splošne prakse, je [izplačilo nagrade]pod določenimi pogoji se pravi mora tale exit (prodaja Cimosa, op. a.) izpolnjevati določene pogoje. In v takih pogojih se določa neka premija.« Ko smo ga nato vprašali, ali bodo torej nadzorniki Cimosa ob izpolnjenih takšnih pogojih dobili nagrado, je odgovoril: »ne vem.«

Koršiča smo tudi vprašali, ali na DUTB uporabljajo rešitev, ki jo je predlagal zdajšnji predsednik upravnega odbora DUTB Marko Simoneti – dvojno plačevanje menedžerjev kot zaposlene v DUTB in kot direktorje v podjetjih v lasti slabe banke. Koršič je povedal, da za takšne primere ne ve.

Na vprašanje, kako kakovostne menedžerje za vodenje podjetij v lasti DUTB lahko dobijo pri ponujenih plačilih, ki so v skladu z Lahovnikovim zakonom, je Koršič odgovoril, da takšne, »kar lahko za ta denar dobimo. »Težko komentiram, mislim da se močno trudimo da prepričamo ljudi da gledajo na to drugače, se pravi, ne izključno skozi denar, ampak tudi kot izziv. A od tega se računov ne plačuje.«

Za komentar smo prosili tudi Marka Simonetija. Ta na naša vprašanja uradno ni želel odgovoriti.

Na Cimos pa smo se obrnili z vprašanjem o konfliktu interesov svetovalnih pogodbah nadzornikov Cimosa. Kot rečeno imata Walter Gnauert in Peter Stehle sklenjeno svetovalno pogodbo z upravo Cimosa v vrednosti 4500 oziroma 2500 evrov na mesec. Obenem pa kot nadzornika nadzirata poslovanje uprave oziroma jo lahko tudi zamenjata. Kako lahko torej objektivno nadzirata delo uprave Cimosa, če pa jima ta plačuje več tisoč evrov na mesec za svetovanje? »Pred sklenitvijo pogodb je Cimos pridobil zunanja pravna mnenja. V izogib morebitnim dvomom o konfliktu interesov  sta bili pogodbi posredovani v potrditev lastnikom na seji skupščine [Cimosa],« se glasi celoten odgovor podjetja.

Posodobitev (6. 10. 2016, 15:59)

Na članek se je prek službe za odnose z javnostjo DUTB odzval tudi Marko Simoneti. Njegov zapis objavljamo v celoti:

Posamičnih mojih citatov z zaprte seje upravnega odbora ne zanikam, želim pa podati le nekoliko širši kontekst mojih večkratnih razprav na to temo na sejah upravnega odbora. Prvič, vsi stari in novi člani upravnega odbora smo se strinjali, da so omejitve »Lahovnikovega zakona«  resen problem za pridobivanje ustreznih managerjev za prestrukturiranje prezadolženih podjetij v naši lasti.  Nato smo na DUTB s predlogi večkrat opozorili tudi vlado RS. Drugič, ob mojem imenovanju v upravni odbor smo imeli na DUTB že redno zaposlene projektne managerje s prejemki, ki jih »Lahovnikov zakon« formalno sicer ne omejuje, a so daleč presegli prejemke direktorjev DUTB (danes takih zaposlenih na DUTB ni več). Tretjič, vsi smo poznali primere iz prakse, ko je ena oseba opravljala hkrati več direktorskih funkcij v povezanih podjetjih. 

Moje »pragmatične« razprave so šle takrat v smeri, da se prouči možnost, da taki dobro plačani projektni managerji, če jih že imamo zaposlene na DUTB, opravljajo tudi funkcijo direktorja v več hčerinskih družbah. Za temeljito analize pravne dopustnosti takih rešitev pred njeno implementacijo so zadolžene pravne službe, vendar do take analize sploh ni prišlo, saj moje diskusije niso bile podprte na upravnem odboru niti na načelni ravni.

Marko Simoneti,

predsednik upravnega odbora DUTB