Javni denar za zasebno blaginjo zdravnikov

UKC Maribor: protikorupcijska komisija opozarja na porabo davkoplačevalskega denarja za zasebne reference posameznikov.

Ljubljana – Plačevanje mariborskega UKC za objave člankov svojih zdravnikov v znanstvenih revijah kaže na širši problem integritete v našem akademskem okolju, meni protikorupcijska komisija.

 Prvič objavljeno 15. oktobra 2012 v časniku Delo

wiener k w
Spletna stran revije, kateri mariborski zdravniki plačujejo za objavo člankov.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je junija letos ugotovila, da je UKC Maribor med letoma 2005 in 2011 za objave člankov doktorskih študentov v znanstvenih revijah skupaj plačal kar 72.600 evrov. Za objavo priloge avstrijske medicinske revije Wiener Klinische Wochenschrift iz leta 2006, v kateri je objavljen tudi sporen doktorat direktorja UKC Gregorja Pivca, pa je bolnišnica plačala 13.400 evrov davkoplačevalskega denarja. Z UKC Maribor so nam sporočili, da so od leta 2001 izdajateljem plačali objavo štirih prilog revije Wiener Klinische Wochenschrift, v katerih je skupaj 82 člankov mariborskih zdravnikov, en izvod revije The Journal of the International Medical Research, v kateri je 15 člankov mariborskih zdravnikov, in šest izvodov revije oziroma prilog revije Zdravniški vestnik, v katerih je skupaj 95 člankov mariborskih zdravnikov.

Je sistem točkovanja verodostojen?

Znanstvene revije za objave člankov ponavadi ne zaračunavajo, saj si stroške objave povrnejo s prodajo izvodov revije. Edino merilo za objavo članka je tako njegova kakovost. Kakovost plačanih člankov mariborskih zdravnikov po naših ugotovitvah ni sporna, saj so bili pregledani in ocenjeni skladno s znanstvenimi standardi. Je pa sporno plačevanje za njihovo objavo. KPK opozarja, da UKC Maribor vsako leto plačuje sorazmerno velike zneske javnega denarja za objave svojih zaposlenih, z objavami pa ti pridobivajo točke za ustrezne habilitacije. Z drugimi besedami, s plačanimi objavami si zdravniki višajo svoj znanstveni ugled pa tudi svojo plačo. S tem se po mnenju KPK vsaj posredno vzbudi dvom o integriteti, smotrnosti in verodostojnosti sistema točkovanja. Z javnim denarjem UKC Maribor namreč plačuje za pridobitev zasebnih referenc posameznika. Če bi bil po drugi strani članek zaposlenega na UKC objavljen v reviji, ki izplačuje avtorski honorar, tega zdravnik verjetno ne bi nakazal delodajalcu, dodaja KPK.

UKC Maribor: Spodbujamo raziskovalno dejavnost

Na UKC Maribor na očitke KPK odgovarjajo, da s plačevanjem objav izdajateljem znanstvenih revij svoje zaposlene spodbujajo k znanstveni, raziskovalni in publicistični dejavnosti. Da bi bolnišnica ohranila svoj strokovni status, mora v določenem časovnem obdobju pridobiti predpisano število točk. Točke pa se pridobivajo z znanstvenoraziskovalnimi projekti zaposlenih, pedagoškim delom in znanstvenimi objavami v strokovnih revijah. Na naše vprašanje, zakaj zdravniki ne objavljajo v veliki večini medicinskih znanstvenih revij, ki članke objavljajo brezplačno, nam na UKC Maribor niso odgovorili. Vprašanje je na mestu tudi zato, ker zdravnik ne v primeru sedanjega sistema plačanih objav ne v primeru brezplačne objave ne dobi avtorskega honorarja, ki bi bil lahko spodbuda za pisanje člankov.

Na UKC Maribor še trdijo, da je plačevanje izdajateljem revij običajna praksa tudi po mnenju Osrednjega informacijskega centra za medicino (OSIC). OSIC menda meni, da je plačljivost članka poslovni model, ki se vse bolj uveljavlja z uvajanjem odprtega dostopa do znanstvenih objav. Toda tudi ta odgovor UKC Maribor je nenavaden. Res je, da mnoge revije uvajajo poslovni model, v katerem avtor članka plača za objavo v zameno, da je njegov članek prosto dostopen na svetovnem spletu. Toda plačani članki mariborskih zdravnikov v na primer prilogi revije Wiener Klinische Wochenschrift niso prosto dostopni, čeprav revija to možnost ponuja, in sicer za 2000 evrov za članek. Za dostop do posameznega članka mariborskega zdravnika mora bralec plačati 35 evrov.

Dr. Jure Dimec, vodja OSIC, je za Delo povedal, da plačevanje za objave na način, kot ga izvaja UKC Maribor, ni povsem običajna praksa, a da mariborska bolnišnica ni edina v svetu, kot to počne. Poudaril je, da znanstvene objave zaposlenih prinesejo koristi tudi bolnišnici, saj ji dajejo večje možnosti za pridobivanje raziskovalnega denarja na raznih razpisih. Na vprašanje, ali bi bilo potemtakem smiselno, da si stroške objave bolnišnica in zaposleni delita, ni mogel odgovoriti, saj konkretnega dogovora zdravnikov z UKC Maribor ne pozna.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Zdravstvo

Zdravstveni sistem se v Sloveniji sooča z vse več očitki o korupciji, neučinkovitosti in nenamenski porabi sredstev. Analiziramo učinkovitost zdravstvenega sistema ter odkrivamo korupcijo in slabe poslovne prakse.

56 prispevkov

Kakovost v zdravstvu: zapostavljena tema, od katere so odvisna življenja

Država na področju zagotavljanja kakovostne zdravstvene oskrbe ni storila nič omembe vrednega. Nekatere zdravstvene inštitucije vseeno poskušajo izboljšati svoje delo.

Tema: Zdravstvo
Mnenje,

Dr. Marko Noč: Zakaj smo pri zdravljenju infarkta med najboljšimi v svetu

Zaradi skupine zdravnikov pod vodstvom dr. Marka Noča v Sloveniji srčni infarkt letno preživi na desetine ljudi več, kot bi …

Tema: Zdravstvo
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno