Od 28ih županov, za katere smo na portalu podcrto.si razkrili, da so v preteklih mandatih posle nezakonito dajali svojim podjetjem, družinskim članom ali občinskim svetnikom, jih je znova kandidiralo 23. Zmago je že v prvem krogu slavilo tri petine teh županov (13), v drugem krogu je volivce prepričalo še šest kandidatov. Prav vsem triindvajsetim pa so volivci namenili zadostno število glasov za uvrstitev v drugi krog. V slednjem  nato niso izvolili le štirih- Mohorja Bogataja, Franca Kanglerja, Antona Kampuša in Marjana Poljšaka.

Če povzamemo: od 28-ih županov, ki so v preteklih mandatih delovali nezakonito, jih je stolček obdržalo kar 19.

Spomnimo, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije prepoveduje vsakršno poslovanje občine s podjetji občinskih funkcionarjev ali njihovih družinskih članov. Omenjenih 28 županov je med leti 2010 in 2013 te določbe kršilo.

»Šele takrat, ko bo javnost prepoznala, da tudi sama nosi del odgovornosti, če takih ravnanj ne zavrne oziroma jih tolerira, lahko pričakujemo spremembe,« so rezultate volitev za portal podcrto.si komentirali na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Že dlje časa so njihove aktivnosti usmerjene v osveščanje javnosti z namenom, da bi ta prepoznala škodljivost in posledice korupcije oziroma pomanjkanja integritete pri nosilcih javnih funkcij, in tako bo še naprej, so dodali.

Župane, za katere je Komisija za preprečevanje korupcija dokazala, da so v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije poslovali s podjetjem v njihovi lasti, v lasti občinskih svetnikov ali njihovih sorodnikov, so volivci že v prvem krogu ponovno izvolili v Vidmu pri Ptuju (za 21.316 evrov nezakonito danih poslov), Braslovčah (144.218 evrov), Hrastniku (3189 evrov) Kopru (5.103 evrov), Ormožu (159.000 evrov), Škofljici (12.621 evrov), Središču ob Dravi (3765 evrov) Gorenji vasi (6300 evrov), Črni na Koroškem (46.000 evrov), Ravnah na Koroškem (92.376 evrov), Celju (45.417 evrov), Lukovici pri Domžalah (8600 evrov), Kidričevem (137.000 evrov), Kostanjevici na Krki (5000 evrov), Osilnici (220.000 evrov). Nekoliko več pomislekov so imeli v Poljčanah (8511 evrov), Novi Gorici (3600 evrov), Sežani (2100 evrov), Gorišnici (39.000 evrov), Izoli (30.000 evrov) in Ribnici (607.000 evrov). Tu so župane, obremenjene z nezakonitim poslovanjem, izvolili šele v drugem krogu.

V oklepaju je naveden znesek nezakonitega poslovanja v času, ko jih je pod lupo vzela KPK, torej od junija 2010 do konca leta 2011. Vrednost poslov s podjetji, ki so povezana z župani, je pri nekaterih občinah veliko višja od navedene. Ti podatki so razvidni iz interaktivnega zemljevida spodaj.

Zelena oznaka pomeni, da z nezakonitim poslovanjem obremenjen župan ni ponovno kandidiral. V občinah z modro oznako je kandidiral, a ni bil izvoljen. V občinah z rdečo oznako je bil izvoljen v prvem krogu. V občinah z oranžno pa v drugem. Z rumeno označena občina Kostanjevica na Krki je poseben primer (glej spodaj).

Enajst od štiriindvajsetih županov, obremenjenih z nezakonitim poslovanjem, je kandidiralo z uradno podporo ene od večjih političnih strank: SDS, SLS , NSi ali SD. Izvoljenih je bilo devet izmed njih.

Morda najbolj bizarna je zgodba s Kostanjevice na Krki. Občina je pod vodstvom župana Mojmirja Pustoslemška blago nezakonito kupovala na bencinski črpalki v lasti občinskega svetnika Ladka Petretiča. Pustoslemšek tokrat za župana ni kandidiral, je pa kot kandidata uradno predlagal – Ladka Petretiča. Ki je bil nato tudi izvoljen.

Zanimiv razplet se je dogodil tudi v Kranju, kjer je z nezakonitimi posli omadeževanega župana Mohorja Bogataja zamenjal podjetnik Boštjan Trilar. A na listi slednjega je bil za mestnega svetnika po za zdaj še neuradnih podatkih izvoljen nekdanji župan Damijan Perne, pri katerem je KPK prav tako ugotovila nezakonito dajanje občinskih poslov enemu izmed mestnih svetnikov.

Občino Nova Gorica bo že drugi mandat vodil Matej Arčon, ki je v prvem posle v vrednosti 3600 evrov dal podjetju v lasti mestnega svetnika iz njegove nekdanje stranke LDS (Arčon je na tokratnih volitvah nastopil kot neodvisen kandidat). Gre za podjetje Apos d.o.o. v lasti Tomaža Vuge, ki se ukvarja s prostorskim in okoljskim svetovanjem. Glede na aplikacijo Supervizor je podjetje od občine med leti 2012 in 2014 prejelo še dodatnih 23.820 evrov. Tomaž Vuga je tudi predsednik strokovne komisije za okolje in prostor na občini. Pomenljivo je tudi to, da je Vuga z občino Nova Gorica začel poslovati šele, ko je bil Arčon leta 2010 izvoljen na volitvah.

Ravne na Koroškem in Ribnica nadaljujeta s poslovanjem

Tudi občina Ravne na Koroškem je s poslovanjem s podjetjem Zip Center nadaljevala še po opozorilu KPK. Za naš portal so na začetku leta povedali, da z zakonodajo niso bili seznanjeni. Dejali so tudi, da so od Zip Centra kupovali »spominke, ki jih ni bilo mogoče dobiti drugje.« Občina je na podlagi ugotovitev KPK s podjetjem ZIP Center sklenila sporazum o pobotanju, ki je vključeval brezplačne storitve v javno korist. A podatki Supervizorja kažejo, da je občina pod vodstvo župana Tomaža Rožena nadaljevala s poslovanjem z Zip Centrom, ki je v lastni nekdanje mestne svetnice, zdaj pa predsednice Nadzornega odbora občine Alenke Stres. Ta je članica SDS.

Tudi Rožen je bil v prejšnjem mandatu kandidat SDS, tokrat pa je kandidiral s podporo volivcev. Zip Center in občina sta v letu 2014, po objavi našega prvega članka, torej od marca do danes, sklenila še za 36.333,04 evrov poslov. Vse skupaj je Zip Center od občine od leta 2003 do letos prejel skoraj pol milijona evrov.

Volivci izvolili tudi rekorderja po nezakonitih poslih

Občina Ribnica, ki jo vodi dolgoletni župan Jože Levstek (SDS), je po obsegu spornih poslov rekorderka med vsemi predstavljenimi občinami.

Podjetju Tanko d.o.o., v katerem je bil do januarja 2012 direktor Alojzij Levstek, brat podžupana Vinka Levstka, je občina nezakonito izplačala kar 607.000 evrov. Tudi v Ribnici, ki jo bo znova vodil Jože Levstek, niso nehali s poslovanjem s podjetjem Tanko. Kljub opozorilom KPK in odmevnem poročanju nacionalnih medijev župan še vedno sodeluje z omenjenim podjetjem.

Samo leta 2014 je podjetje Tanko od občine prejelo 233.921 evrov. Je pa res, da od leta 2012 Alojzij Levstek ni več direktor omenjenega podjetja, zato to poslovanje ni več nezakonito.

Zakaj jih ne kaznujemo?

Postavlja se vprašanje, zakaj v nekaterih občinah volivci vsakič znova »naročijo na storitve« istega župana, tudi če so mu nelegalna in nemoralna dejanja že dokazana.

KPK je v svojem 19. vestniku zapisala: »Župani v Sloveniji imajo pač veliko srečo, da imajo njihovi volivci kratek spomin in do uveljavljanja politične odgovornosti na volitvah skorajda ne pride. Za nedelovanje tega ‘trga’ političnih kandidatov in njegove posledice smo soodgovorni tudi državljani, ki ne izrabimo niti obstoječih možnosti. Spremljanje županovega dela, izvajanje javnega pritiska ter udeležba na volitvah z izdajo ‘poštenega’ računa, na katerem morata biti najpomembnejši ‘postavki’ osebna integriteta in delo v korist skupnosti. Pomislite na to, ko boste naslednjič plačevali višje stroške komunalnih storitev, vrtcev, parkirnin … in se poskušajte spomniti, ali je v vaši občini že bil izražen sum ali ugotovljena nepravilnost (Računskega sodišča ali Komisije za preprečevanje korupcije.)«