Generalni direktor Stanislav Veniger je po letošnjih ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije in notranje revizije ministrstva za notranje zadeve (MNZ) od oktobra 2008 do oktobra 2012 nezakonito dobival visoke pribitke k plači. Za koliko denarja gre do zdaj ni bilo javno znano; na podlagi posredovanih informacij z notranjega ministrstva pa smo izračunali, da je Veniger v petih letih skupno dobil za kar 83.000 evrov preveč izplačane plače. Tega denarja Veniger zdaj noče vrniti. Minister za notranje zadeve Gregor Virant pa na vprašanje, ali je zaradi Veniger ob teh razkritjih še primeren za mesto generalnega direktorja policije, (še) ne želi odgovoriti.

Kot smo poročali je Stanislav Veniger med leti 2008 in 2012 nezakonito prejemal plačo kot oseba, ki jo je Slovenija napotila na delo v mednarodno organizacijo. Veniger je namreč v tem času služboval na švicarskem inštitutu Center za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF), ki pa ni mednarodna organizacija. Zato Veniger ne bi smel dobivati visokih pribitkov k plači za delo v tujini oziroma za delo v mednarodni organizaciji. DCAF je namreč organizacija zasebnega prava, zato bi mu lahko notranje ministrstvo glede na zakonodajo iz proračuna krilo le višino plače, ki bi jo dobil kot javni uslužbenec v Sloveniji.

Veniger je poleg tega med 26. septembrom 2008 in 1. aprilom 2009 dobival še 20 odstotkov višjo plačo zaradi dela v Ženevi, čeprav je dejansko delal v podružnici DCAF v Ljubljani. Teh 20 odstotkov, kar v šestih mesecih skupno znese dobrih 5000 evrov, je Veniger pripravljen vrniti. Ostalih neupravičenih pribitkov za delo v mednarodni organizaciji pa ne.

Kot piše v poročilu protikorupcijske komisije, Veniger pribitkov k plači noče vrniti, ker »meni, da bi z vračilom priznal tudi odgovornost za odločitve, ki niso bile v njegovi pristojnosti in za katere se ne čuti krivega.« Postopek napotitve Stanislava Venigerja na DCAF je po ugotovitvah notranje revizije MNZ sicer bil izpeljan nezakonito in netransparentno. A po ugotovitvah protikorupcijske komisije Veniger za to ni odgovoren, saj so razpis vodile druge osebe.

Do zdaj ni bilo znano, kolikšni so bili ti neupravičeni pribitki na plačo. Zato smo ministrstvo za notranje zadeve večkrat zaprosili za ta podatek. Neposredno nam niso odgovorili, poslali so nam le podatke o višini bruto plače Venigerja pred septembrom 2008, ko je bil načelnik policijske uprave Celje, in višini neto plače za delo v DCAF. Iz teh podatkov smo izračunali, da je Veniger med leti 2008 in 2012 dobil za kar okoli 83.000 evrov preveč izplačanih pribitkov na plačo.

Kako smo prišli do te vsote, s katero bi si lahko Veniger v rodnem Celju kupil spodobno stanovanje? Na MNZ so nam povedali, da je od 1. januarja 2005 do 31. oktobra 2008 dobil skupaj 173.769 evrov bruto plače (podatka o neto plači za to obdobje nam zaradi zakonskih omejitev niso želeli posredovati). To pomeni, da je v tem času mesečno dobil 3777 evrov bruto plače. Glede na kalkulator za izračun plače za leto 2012  znaša to okoli 2150 evrov neto plače na mesec. V kolikor k temu dodamo še desetodstotni dodatek na delovno dobo (Veniger se je v policiji zaposlil leta 1980, na leto pa prejme oseba 0,33 odstotka dodatka na plačo za delovno dobo), znaša neto znesek 2275 evrov. Sklepamo, da bi lahko Veniger, v kolikor bi torej tudi po letu 2008 ostal v policiji oziroma bi ga policija le »posodila« DCAF, v naslednjih letih pričakoval podobno plačo.

Po podatkih MNZ pa je Veniger med 26. septembrom 2008 in 1. aprilom 2009 dobil neto plačo v višini 30.101 evrov. Od tega je že vrnil 5100 evrov preveč izplačane plače – dodatka za fiktivno službovanje v Ženevi. Ostane torej 25.000 evrov neto plače v obdobju šestih mesecev, kar znaša mesečno okoli 4150 evrov neto plače. Če od te vsote odštejemo 2275 evrov plače, ki bi jo prejemal kot javni uslužbenec v Sloveniji, ugotovimo, da Veniger med septembrom 2008 in aprilom 2009 mesečno dobil 1875 evrov preveč izplačane plače. V celotnem obdobju pa torej za 11.250 evrov preveč izplačane plače. Govorimo o neto številki, torej o vsoti, ki je bila Venigerju dejansko izplačana.

Po podatkih, ki so nam jih posredovali z MNZ, je Veniger od 1. aprila 2009 do 26. septembra 2012 dobil skupno neto plačo v višini 168.507 evrov. Torej je dobil mesečno plačo v višini okoli 4000 evrov. Če od te vsote spet odštejemo 2275 evrov, ki jih je dobil kot načelnik PU Celje, ugotovimo, da je dobil mesečno za 1725 evrov preveč izplačane plače. V celotnem obdobju od aprila 2009 do septembra 2012 je to naneslo za kar 72.450 evrov preveč izplačane plače. V celotnem obdobju službovanja na DCAF pa (september 2008 – september 2012) je torej po našem izračunu dobil za 83.700 evrov preveč izplačane neto plače, ki je zdaj noče vrniti.

Še enkrat poudarjamo, da temeljijo ti izračuni na nepopolnih podatkih ministrstva, zaradi katerih smo morali uporabiti določene predpostavke, ki smo jih opisali zgoraj. Ministrstvo smo namreč najprej zaprosili, naj nam posreduje točne podatke, koliko je bila vsota preveč izplačane plače, ki jo Veniger zdaj noče vrniti. Kot odgovor pa so nam po naših večkratnih zaprosilih poslali le zgoraj opisane podatke o višini skupne bruto plače Venigerja v času službovanja na PU Celje in skupne neto plače v času službovanja na DCAF. Zato lahko naši izračuni do določene mere odstopajo od dejanske preveč izplačane plače Stanislavu Venigerju.

V zadnjih tednih smo tudi večkrat želeli pridobiti mnenje notranjega ministra Gregorja Viranta o dejanjih Stanislava Venigerja – namreč, ali je oseba, ki najprej namerno taji, da dobiva dodatek k plači za delo v Ženevi, čeprav dejansko službuje v Ljubljani, nato pa noče vrniti večje vsote preveč izplačane plače, še primerna za mesto generalnega direktorja policije. Z ministrstva so nam nazadnje sporočili, da bo Virant, ki je Venigerju nadrejen, zadevo komentiral, ko bo dobil naročena pravna mnenja o zadevi. Ministrstvo namreč ni prepričano, ali lahko preveč izplačano plačo od Venigerja tudi izterja. Da bi dobilo odgovor na to vprašanje, je pri zunanjih izvajalcih pred kratkim naročilo dve pravni mnenji.