Gospodarska kriza je podjetjem, ki se ukvarjajo z izvoznim kreditnim zavarovanjem in poroštvi, prizadejala hud udarec, saj so se izplačila zavarovancem povečala za več kot dvakrat.

Prvič objavljeno 26. marca 2012 v časniku Delo

Kljub temu so zavarovalnice, ki so članice Mednarodnega združenja kreditnih in kavcijskih zavarovalnic (ICISA), krizo uspešno prebrodile in poplačale vse svoje obveznosti, poudarja direktor združenja Rob Nijhout.

Ali lahko razložite, kakšna je razlika med izvoznim kreditnim zavarovanjem in poroštvom?

Z izvoznim kreditnim zavarovanjem (credit insurance) si neko podjetje zagotovi kritje za primer, da mu poslovni partner, kateremu je prodal blago ali storitev, zanjo ne plača. Zavarovanje lahko unovči na dan, ko zapade plačilo računa, ali po določenem obdobju od zapadlosti. To obdobje je ponavadi šest mesecev.

Poroštvo (surety) pa je zavarovanje za primer neopravljene storitve. Na primer, da gre gradbinec, ki vam gradi neko stavbo, med gradnjo v stečaj. Če ste sklenili poroštveno zavarovanje, vam družba, ki vam je izdala poroštvo, najde novega izvajalca del, ki konča gradnjo stavbe. Zelo pogosta so tudi poroštva za plačilo davkov na uvoženo blago. Država zahteva, da podjetje davek na uvoz plača v 30 ali 60 dneh, a v tem času lahko gre to podjetje v stečaj. Davčni organ se z nakupom poroštvene obveznice temu tveganju izogne, saj davek v primeru propada podjetja poravna zavarovalnica.

Kakšna je razširjenost izvoznih zavarovanj?

Globalno gledano, je zavarovanih okoli 15 odstotkov transakcij. Pri tem se je treba zavedati, da lahko zavarujete le dobrine, ki jih je možno posamično identificirati, recimo dobavo točno določenih knjig. Trgovanja na primer z nafto in kmetijskimi izdelki tako ni mogoče zavarovati, kar pomeni, da velik del svetovne trgovine ne more biti predmet zavarovanja.

Kakšno vlogo igrajo izvozna kreditna zavarovanja v svetovnem gospodarstvu?

Izvozna zavarovanja omogočajo mednarodno trgovino. Za vašo hišo lahko, na primer, sklenete požarno zavarovanje, a obenem upate, da vam ga nikoli ne bo treba unovčiti. Pri kreditnem zavarovanju pa lahko že vnaprej predvidevate, da od 30 do 40 odstotkov dobav ne bo plačanih. Ta podatek kaže, kako pomembno je zavarovanje za omogočanje mednarodne trgovine.

V katerem koli trenutku je pet do šest milijonov zavarovanih plačil že zapadlih. Kreditne zavarovalnice aktivno spremljajo te zapadle pogodbe, da lahko identificirajo podjetja, ki so redni neplačniki, informacije o neplačnikih pa nato posredujejo zavarovancu. V dogovoru z zavarovancem se nato odločijo za ukrepe – bodisi za zmanjšanje obsega poslovanja z neplačnikom bodisi, v najhujših primerih, za prekinitev poslovnega sodelovanja z neplačnikom.

Zavarovanci zelo cenijo podatke o neplačnikih, saj lahko s temi informacijami sprejemajo boljše odločitve. Pogosto se zgodi, da kakšna nova stranka kreditni zavarovalnici prinese svoj celoten seznam poslovnih partnerjev in zavarovalnico prosi za oceno njihove plačilne sposobnosti.

Kakšna je višina zavarovalne premije?

Višina premije je med drugim odvisna od vrste dobrin, kakovosti kupca, roka plačila in ali ima stranka zavarovana plačila iz poslovanja z vsemi partnerji ali pa želi zavarovati le neko posamezno transakcijo. Zadnje je seveda dražje ali v določenih primerih celo nemogoče, saj je tveganje preveliko. Ponavadi pa se premije gibljejo nekje med pol odstotka in odstotkom vrednosti transakcije.

Kaj pa so najpogostejši vzroki za neplačilo?

Stečaj kupca, prestrukturiranje nekega podjetja v novo entiteto, zgodi se tudi, da podjetje preprosto izgine. Zavarovanje je možno skleniti tudi že ob začetku izdelave nekega artikla. Na primer, če vam neko podjetje naroči izdelavo promocijskih vrečk, na katerih mora biti odtisnjeno ime kupca. Če gre podjetje po tem, ko ste vi vrečke že izdelali, v stečaj, jih lahko le še uničite. Če pa ste zavarovani, vam zavarovalnica povrne stroške. Vzroki za neplačilo so lahko tudi zunaj nadzora kupca, na primer nacionalizacija podjetja, trgovinski embargo, naravna nesreča.

Kako je gospodarska kriza vplivala na poslovanje zavarovalnic?

Spremembe so velike. Največja je skorajšnja vpeljava tako imenovanega režima Solvency 2, ki bo povečal zahteve za kapitalske rezerve zavarovalnic. O višini teh rezerv se intenzivno pogajamo z Brusljem. Smo že zelo blizu dogovora. Poudariti pa moram, da nobena velika kreditna zavarovalnica zaradi krize ni zašla v težave. Skupaj so v letih 2008 in 2009 plačale za okoli devet milijonov evrov škodnih zahtevkov, kar je več kot dvakrat toliko kot pred krizo.

A zahtevki so leta 2010 že padli na predkrizno raven. Ne zato, ker bi zavarovalnice zmanjšale obseg zavarovanj, ampak predvsem zaradi boljše komunikacije s strankami. Če lahko karikiram: pred krizo sta zavarovalnica in zavarovanec sedela nasproti drug drugemu in se pogajala o premiji, zdaj pa skupaj ocenjujeta tveganja. Ştranke to cenijo, saj želijo vedeti, na podlagi katerih informacij zavarovalnice sprejemajo odločitve o ceni zavarovanja. To je ogromna sprememba v našem poslovanju.

Kaj pa razmere v evroobmočju?

Zelo nas skrbi ravnanje bank v evroobmočju. Zmanjšanje posojil podjetjem močno otežuje poslovanje podjetij. Po drugi strani naše članice še kar zavarujejo poslovanje z Grčijo. Kljub krizi je veliko grških kupcev dobrih plačnikov, zato je celo v najbolj od krize prizadeti državi naše poslovanje skoraj enako kot pred krizo. Posledica krize je tudi to, da banke ne zaupajo več toliko zavarovalnim policam za izvozne kredite in jih zato težje sprejmejo kot zavarovanje za posojilo. Nezaupljive so predvsem banke v velikih državah evroobmočja, kot sta Francija in Nemčija. Zato poskušamo zdaj bankam in združenjem bank pojasniti, da so naša zavarovanja vredna zaupanja. Upamo, da nam jih bo uspelo prepričati.

Kako ocenjujete politično tveganje za neplačilo?

Standardne formule ni, ocenjujemo ga od primera do primera. Nacionalizacija nekega podjetja še ne pomeni, da podjetje ne bo poravnalo svojih obveznosti. Režimi, ki so iz etičnega stališča oporečni, na primer v nekaterih afriških državah, v državah nekdanje Sovjetske zveze ali v Iranu, so lahko izjemno dobri plačniki! Iran, na primer, redno poravnava svoje obveznosti.

Pomembno je tudi, iz katere države je zavarovanec. Na primer, nekdanje kolonije imajo veliko kulturnih, ekonomskih pa tudi pravnih vezi z nekdanjimi kolonizatorji. Zato se bo nekdanja kolonija povsem drugače obnašala do podjetja iz države kolonizatorke kot pa do podjetja iz tretje države. Zgodi se tudi, da vlade razvitih držav dajo poroštva za trgovanje s tistimi državami, s katerimi želijo navezati trdnejše gospodarske vezi. Neki državi je lahko v interesu pospeševati izvoz v Ekvatorialno Gvinejo, zato bo dala določena poroštva za zavarovanje plačila dobavljenih dobrin tistim svojim podjetjem, ki trgujejo z Ekvatorialno Gvinejo.

Seveda se lahko zgodijo tudi grozne zgodbe, ko nova vlada ustavi plačila domačih podjetij tujim podjetjem. Znan je tudi primer investicijske družbe Dubai World, ki je po izbruhu krize kar naenkrat postala državna entiteta in nehala plačevati svojim partnerjem. V takšnih primerih zavarovalnica nasledi terjatev in jo poskuša unovčiti. Uspeh unovčenja pa je spet odvisen od odnosa zavarovanega podjetja do države kupca.

Če je država zavarovanca v dobrih odnosih z novo vlado v državi kupca, si lahko obetamo, da bomo dosegli unovčenje terjatve. Tudi nova vlada si namreč želi ohraniti pomembne trgovinske partnerje. Če pa je bilo ob prihodu Chaveza na položaj venezuelskega predsednika naša stranka ameriško podjetje, potem bomo dolg venezuelskega podržavljenega podjetja zelo težko izterjali.

Države delimo na tiste, v katerih vladajo pravila svobodnega trga in v katerih je poslovanje razmeroma varno (to so večinoma države OECD), in druge. Grčija, na primer, še kar spada v prvo skupino držav. V drugih državah pa sta možnost in cena kreditnega zavarovanja odvisni tudi od velikosti oziroma pomembnosti družbe. Če je podjetje za neko rizično državo glavni dobavitelj pomembnih dobrin, kot sta na primer Shell ali Renault, potem te s poslovanjem v državi ne bo imelo problemov. Pogoji so seveda drugačni za malo podjetje, ki se ga z lahkoto zamenja z drugim dobaviteljem.