Med lanskimi inšpekcijskimi pregledi slovenskih pekarn se je pekarna in okrepčevalnica Šetjur odrezala precej slabo. Vozički za odlaganje pladnjev so bili umazani, pulti so bili prekriti z ostanki živil, police so bile zamaščene. Nečistoča se je širila tudi prek delovnih površin: umazana so bila okna in vrata v prostor sanitarij. Umazano je bilo stranišče in umivalnik poleg njega. Na stropu in po kotih se je že razbohotila plesen. Delavka v pekarni v sanitarijah ni imela niti sredstva za sušenje rok niti mila za umivanje rok.

Pekarna v Šentjurju je bila ena izmed 223, ki so jih v letu 2015 obiskali inšpektorji za varno hrano. Je tudi ena izmed petih, ki so ji zaradi hudih nepravilnosti začasno prepovedali obratovanje.

Tako kot v prejšnjih letih so bili rezultati inšpekcijskih pregledov pekarn lani porazni. Le v 61 primerih oziroma v manj kot tretjini inšpektorji niso odkrili nobenih pomanjkljivosti.  V ostalih so bile bodisi lažje bodisi hujše pomanjkljivosti: zaradi hujših hujših nepravilnost je inšpekcija odločbe izdala 47 pekarnam, pet izmed njih je zaradi varovanja javnega interesa in zaradi nevarnosti za zdravje ljudi celo začasno zaprla.

Zemljevid: pekarne, ki so lani dobile inšpekcijsko odločbo

V Sloveniji so  tako lani obratovale pekarne, kjer je delovne elemente prekrivala plesen, kjer so uporabljali izdelke več kot mesec dni po preteku uporabe, kjer zaposleni niso imeli mila za umivanje rok in celo takšne, v prostorih katerih so ležali mišji iztrebki.

V večini primerov kršitev gre za nerazumevanje ali neupoštevanje pravil. Po besedah Andreje Bizjak, vodje inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, se vse začne in konča pri kompetentnosti zaposlenih v pekarnah: »Načeloma lahko rečemo, da je pravilno usposabljanje pogoj, da se pravila, ki jih je treba upoštevati pri pripravi živil, razumejo in se zato lahko upoštevajo.«

Uspeh pekarn je po mnenju Bizjakove odvisen tako od usposabljanja, ki ga vodi gospodarska zbornica, kot odnosa lastnikov pekarn samih. »Tisti, ki želijo biti dolgoročno uspešni, ne bodo dopustili, da na novo zaposleni iz neznanja, ali staro zaposleni iz malomarnosti »umažejo« blagovno znamko.« Ampak pri pekarnah je problem ravno ta, da so veliko manj odzivne in pripravljene na dialog kot javne kuhinje in gostinski brati, pove Andreja Bizjak.

Odločbe inšpektorjev veljajo do odprave

V pekarni in okrepčevalnici Šentjur so inšpektorji že v prejšnjih letih našli glodavce: o njih niso pričali samo iztrebki po prostorih pekarne in obglodane vreče za moko, temveč celo poginula trupla v mišnici. Kako je torej mogoče, da pekarna še obratuje?

Urad za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vsako leto pripravi nabor pekarn, za katere obstaja največje tveganje, da tam prihaja do nepravilnosti, pove Andreja Bizjak iz inšpektorata za varno hrano. Poleg kompleksnosti prodajanih produktov in načela enakomernega pregledovanja je eden izmed pomembnejših dejavnikov, ali so se v določeni pekarni v preteklosti že pojavljale nepravilnosti.

Toda: tudi kadar se nepravilnosti ponavljajo iz leta v leto, inšpektorji nimajo več moči kot to, da začasno prepovejo obratovanje. »To je isto kot pri nekom, ki mu je odvzeto vozniško dovoljenje,« pove Andreja Bizjak. »Ko plača kazni in naredi, kar je potrebno, lahko obnovi svoj izpit in je ponovno šofer.« Inšpekcija lahko obratu, v katerem ugotovi nepravilnosti, prepove obratovanje, a ko ta nepravilnosti odpravi, mu nič ne preprečuje, da bi se ponovno odprl. Trajno mu dovoljenja za obratovanje ne more noben inšpektor. Je pa mogoča uvedba ukrepov, pove Andreja Bizjak, da se pekarni zaseže predmet, s katerim se določen prekršek uporablja.

Verižne kršitve

Oseba, ki ima v lasti pekarno v Šentjurju, ima po pojasnilih uprave za varno hrano v lasti več pekarn v Savinjski regiji. Ena izmed njih je Pekarna Zreče, kjer je inšpekcija lani prav tako opravila pregled prostorov. V njej je inšpektor našel deset kilogramov skute, ki ji je pretekel rok uporabe. Opazil je rjo v hladilniku, kjer so shranjene hrenovke. Ugotovil je, da se postopki za obvladovanje glodavcev in drugih škodljivcev ne izvajajo. Evidence o shranjevanju, nabavi in prevzemu živil ni našel.

Čeprav so kršitve skoraj identične tistim v pekarni v Šentjurju, je inšpektor izdal zgolj odločbo o odpravi nepravilnosti, ne pa tudi o začasnem zaprtju pekarne. Zakaj? Ali kršitve posamezne pekarne ogrožajo javno zdravje ali pa še omogočajo pripravo nespornih pekovskih izdelkov, je do neke mere namreč stvar subjektivne presoje posameznega inšpektorja, pojasnjuje Andreja Bizjak.

»Mi se zelo trudimo, da imamo čim bolj enak pogled na izvajanje zakonodaje, čim bolj enak pogled na kriterije,« pove Bizjak. »Ampak po zakonu je inšpektor v svojih odločitvah samostojen, zakon mu daje možnost individualne presoje.«