Hvala za vso podporo!

Zahvaljujemo se vam za vso podporo projektu Pod črto. Žal v kampanji #PodpriPodČrto nismo zbrali želene vsote donacij, ki bi nam omogočala delovanje prihodnjih šest mesecev. Kako torej naprej s projektom?

PodCrtoPodpiramMala

Avtorja projekta Pod črto, Anže Voh Boštic in Taja Topolovec, se želiva najprej zahvaliti za vso podporo projektu Pod črto.

Hvala za vaše donacije, za deljenje naših vsebin in širjenje glasu o kampanji. Hvala tudi za nasvete, medijske objave in sodelovanje pri izvedbi kampanje.

Lahko bi sicer rekli, da nam kljub vsemu vloženemu trudi ni uspelo. V marčevski kampanji #PodpriPodČrto smo si namreč zadali zbrati 15.000 evrov podpore bralcev. To je polovica sredstev, potrebnih za nadaljnjega pol leta delovanja projekta Pod črto. Preostali del potrebnih sredstev smo nameravali pridobiti od podjetij in preko razpisov.

Z vašo pomočjo smo v kampanji zbrali nekaj več kot 7.000 evrov. Kar pomeni, da nam za nadaljnje delovanje projekta v naslednjega pol leta trenutno manjka okoli 20.000 evrov.

Vreči puško v koruzo?

Vprašanje, ki se pojavi pri vsakem projektu, je vedno, kdaj še malo pritisniti z glavo ob zid ter kdaj odnehati in reči: »Poskusili smo, a žal ni mogoče.«

V pol leta smo z omejenimi sredstvi in majhno ekipo naredili ogromno, precej več, kot smo mislili, da je v tako kratkem času mogoče. Pod črto smo pripeljali od zasnove projekta do samostojnega medija za neodvisno novinarstvo. Mesečno naše vsebine na naši strani prebere 30.000 bralcev, ob tem pa naša odkritja vse pogosteje so-objavljajo ali povzemajo ostali mediji.

Ob tem branost naših vsebin in podpora Pod črto nenehno rasteta. Zato smo mnenja, da kljub neuspešnemu zbiranju sredstev nismo na točki, ko je smiselno obupati nad tem, da je v Sloveniji mogoče vzpostaviti samostojen medij za preiskovalno novinarstvo.

Odzivi na kampanjo #PodpriPodČrto so bili pozitivni tako med bralci kot v širši javnosti. Prispevki o našem delu, viziji in uvajanju novinarstva v javnem interesu v slovenski prostor so bili v zadnjem mesecu objavljeni v Delu (Pet do deset evrov za »kar mora vedeti vsak«), Dnevniku (Taja Topolovec, podcrto.si: Pokazali smo, kaj je mogoče narediti, zdaj potrebujemo podporo bralcev), Večeru (http://www.vecer.com/clanek/201503246104880), na Metini listi (Podcast Metin čaj), v mobilni reviji Torek ob petih (Kakšna norost poganja novinarstvo v javnem interesu?) in na STA (Portal podcrto.si zbira sredstva za delovanje).

Fundacija Nieman, ki deluje znotraj univerze Harvard, je Pod črto uvrstila v Nieman Reports kot enega izmed novinarskih projektov, ki ohranjajo preiskovalno novinarstvo na Balkanu.

Medtem ko nas je v zadnjih šestih mesecih rast dosega naših vsebin in relevantnost našega dela prijetno presenetila, smo pri tolikšnem številu bralcev vseeno pričakovali malo širšo pripravljenost za podporo našemu delu z donacijo.

Rezultati kampanje #PodpriPodČrto kažejo, da je treba spremeniti strategijo v takšno, ki bo projektu omogočila bolj stabilen razvoj.

Polletno obdobje je izrazito kratko, če v njem s tako majhno ekipo vzpostaviš medij, ki ima tako doseg kot relevantnost, redno objavljaš zgodbe, hkrati pa s svojim delom spreminjaš kulturo, kjer so vse medijske vsebine zastonj in poglobljenega novinarskega dela finančno ni potrebno podpirati, posebno ne z donacijami.

Spreminjanje kulture je vedno najbolj počasen proces, ne glede na inovacijo, ki jo želiš vpeljati.

Zato še vedno menimo, posebno upoštevajoč rast dosega in podpore, da je mogoče sčasoma ustvariti dovolj veliko bazo rednih bralcev, ki bodo pripravljeni podpreti preiskovalno novinarstvo z redno mesečno donacijo.

Kako torej naprej?

Zbrana sredstva nam omogočajo le nekaj kratkih dodatnih mesecev delovanja projekta, natančneje tri mesece dela.

Po premisleku smo se odločili, da jih vložimo v:

– pripravo kakovostnih preiskovalnih vsebin, pri katerih se osredotočamo na vpliv, ki ga imajo zgodbe in razkritja na družbene spremembe,

– krepitev povezav s podporniki projekta in širšo skupnostjo, s katero že sodelujemo,

– pridobitev dodatnih donacij od podjetij, ki vidijo v Pod črto projekt, ki ga naša družba potrebuje.

Razmerje med časom, ki ga bomo v tem trimesečnem obdobju vložili v projekt, bomo v 70ih odstotkih posvetili vsebinam, 30 odstotkov našega dela pa bomo vložili v pridobivanje dodatnih sredstev, ki bi nam omogočila nadaljevanje s projektom po juniju.

Ob tem se bomo še nadalje posvečali sodelovanju s skupnostjo (objava podatkovnih zbirk za prosto uporabo, medijska sponzorstva, udeležba na dogodkih, predavanjih in delavnicah), širjenju dosega naših vsebin s pomočjo soobjav v drugih medijih in večanju učinka naših že objavljenih zgodb s sledenjem učinkom našega dela.

Z zbranimi sredstvi vam lahko zagotovimo naše delovanje do konca junija. V tem času bomo naredili vse, da zberemo dovolj dodatnih sredstev za delovanje vsaj do oktobra. Ob tem si bomo prizadevali dobiti tudi bolj dolgoročne vire financiranja. V primeru da nam ne uspe, bomo junija projekt zaključili in poskrbeli za arhiviranje do sedaj objavljenih vsebin, kakor smo obljubili v kampanji.

Hvala za vaše zaupanje v naše delo in podporo preiskovalnemu novinarstvu.

 

Kampanja #PodpriPodČrto:
Idejna zasnova: Taja Topolovec
Oblikovanje: Metod Blejec
Tehnična izvedba: ekipa dLabs
Izvedba kampanje: uredništvo podcrto.si

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #kampanja #pod črto #zbiranje sredstev

Deli zgodbo 3 komentarji



Več iz teme: O Pod črto

Kaj, kako in zakaj delamo na Pod črto.

50 prispevkov

Pregled leta 2023: Kaj vse smo preiskali z vašo pomočjo?

Pet novih tem, sodelovanje pri mednarodnih preiskavah in nova sistemska sprememba na bolje.

Tema: O Pod črto
Sporočilo uredništva,

Praznični paket s Pod črto: Tri nove teme

Za začetek leta smo za vas pripravili zajeten paket branja in poslušanja, ne spreglejte pa tudi naše videoprodukcije.

Tema: O Pod črto
Sporočilo uredništva,

3 komentarji

Ljubo 10. 4. 2015, 14.02

Živjo!

Mislim, da projekt je super vendar nevem če je pravi "biznis" model da se denar takole pobira naokoli. Vrjetno bi bilo potrebno iti na kak bolj preizkušen model plačevanja, recimor pol članka se prikazuje za ostalega je treba plačati nekaj malega. Za lažje računanje če bi z 10 % konverzijo bralcev da vam za članek namenijo 1 eur bi že s tem dobili 3.000 eur na mesec. Če vam tega ne uspe, potem se je treba vprašat za koga je to delo? Kdo je moja ciljna publika? Ali so moja ciljna publika freeloaderji ali ljudje, ki bi res radi kakovostne informacije?

Taja Topolovec 10. 4. 2015, 15.37

Pozdravljeni!

Najprej hvala za vaš odziv na naše delo in vaše mnenje o modelu financiranja.

Odziv je zanimiv (prepričana sem, da v svojem razmišljanju niste osamljeni, zato tako podroben odgovor), ker sporoča, da je nekaj "napačnega" v tem, da svoje bralce prosiš za podporo svojemu delu, ki ga ponujaš "brez plačila" in v "javno dobro". Če bi naše delo bralcem zaračunavali, bi bil to "profesionalizem", sedaj je "pobiranje denarja naokoli."

Gre dejansko za enega izmed treh mogočih načinov, kako "monetizirati" svoje delo v spletnem okolju. Vsebine je mogoče zaračunati, mogoče je prositi za donacije ali pa digitalne vsebine financirati iz prodaje storitev ali produktov. Več o tem lahko preberete v tem članku: http://blogs.reuters.com/felix-salmon/2013/03/03/content-economics-part-2-payments/

Žal postavitev "paywalla", ki jo predlagate, ni preizkušen in resnično donosen biznis model niti pri velikih, etabliranih in profitno usmerjenih medijskih projektih, ki imajo desetkrat ali celo stokrat več bralcev, kot jih ima trenutno Pod črto.

Ob tem tovrstni medijski modeli ne bazirajo samo na prodaji vsebin, temveč sočasno prodajajo tudi svoje bralce in doseg oglaševalcem ter zaračunavajo dodatne storitve in pakete (kombinacija tiskane izdaje in spletnega dostopa, izdaje za telefone in tablice itd.). Če bi želeli s tem modelom doseči dovolj prihodkov, bi morali na Pod črto ob dostopu do vsebin prodajati tudi oglasni prostor in dodatne storitve (v klasičnem medijskem modelu so to npr. mali oglasi, plačljiv dostop do arhivskih vsebin itd.)

Pod črto je, za razliko od zgoraj na kratko povzetega klasičnega medijskega modela, neprofiten medijski projekt.

V slovenski prostor med drugim uvaja koncept "watchdog" novinarstva v javnem interesu, kar je še eden izmed razlogov, da so naše vsebine prosto dostopne vsem.

Model našega delovanja je tako bolj podoben delovanju nevladnih organizacij ali projektov, ki težijo k odprtosti in prosti dostopnosti (open source projekti, open data projekti itd.), kot pa delovanju profitnih medijev.

Sredstva za naše delo tako prihajajo iz donacij bralcev, donacij podjetij in prodaje naših vsebin v so-objavo drugim medijem.

Podoben medijski model imajo tudi ostali neodvisni medijski projekti v tujini, ki se osredotočajo na preiskovalno novinarstvo, žal pa je ta model v Sloveniji precej neznan, posledično je pripravljenost bralcev za podporo trenutno še precej nizka.

Eden izmed ciljev našega delovanja, ob pripravi kvalitetnih vsebin, je tudi širjenje poznavanja tovrstnega medijskega modela in zavedanja, da novinarstvo v javnem interesu za svoj obstoj potrebuje podporo bralcev v obliki donacij.

Taja Topolovec,
Pod črto

Ljubo 17. 4. 2015, 15.50

Zivjo! Malce pozno ampak od srca, upam da vam bo uspelo, hec je v majhnosti slovenije in miselnosti. Nekaj oprejemljivega mores prodajat zato da bi kdo to kupil. Ali je to novica, pdf ali plisasta zival je vseeno. "Medijsko svobodo" kupi pac samo toliko ljudi, kot ste ugotovili. V upanju na boljsi jutri imejte lep dan

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno