Ljubljana – Stranka SDS je problem dolgotrajnih sodnih postopkov v gospodarskih sporih pogosto izpostavljala v predvolilnih soočenjih, Janez Janša je o njem govoril tudi v predstavitvi svoje kandidature za premiera. Pozanimali smo se, kakšne ukrepe za zmanjšanje zaostankov načrtuje nova koalicija.

Prvič objavljeno 1. feburarja 2012 v časniku Delo

Poročila Svetovne banke Doing Business že več let opozarjajo na dolgotrajnost odločanja sodišč v gospodarskih sporih pri nas. Za letos ocenjujejo, da traja povprečen čas rešitve spora, torej od vložene tožbe na sodišče do izvršbe, kar tri leta in pol. V Avstriji tak spor rešijo v letu dni. Koalicijska pogodba petih strank, ki bodo najverjetneje sestavile novo vlado, zavezuje k »ureditvi plačilne nediscipline z ukrepi, ki bodo zagotovili, da bodo gospodarski sodni spori rešeni v času evropskega povprečja«. A v pogodbi ne piše, kakšni bodo ti ukrepi.

Za pojasnilo smo najprej zaprosili stranko SDS. Odgovorili so nam, da bo konkretne ukrepe predstavila vlada, ko (in če) bo imenovana, več pojasnil pa nam trenutno ne morejo dati. Zato smo vprašanja o ukrepih naslovili na Državljansko listo Gregorja Viranta (DLGV), ki je v svojem predvolilnem programu obljubljala odpravo sodnih zaostankov v petih letih in specializirana gospodarska sodišča.

Sankcije za počasne

DLGV predlaga uvedbo računalniškega programa, ki bo evidentiral trajanje posameznega spora na sodišču, in tako izpostavil tiste sodnike, ki slabše opravljajo svoje delo, nam je povedal Jani Soršak, ki je odgovoren za pravosodje pri tej stranki. Zakonodaja omogoča hitro reševanje večine primerov gospodarskih sporov pred sodiščem, zato bi morali počasnejši sodniki predsedniku sodišča poročati, zakaj zadeve rešujejo dlje.

Če bi predsednik ugotovil, da trajajo postopki pri nekem sodniku nerazumno dolgo, bi moral sodnika degradirati v zaposlenega, ki opravlja le administrativne naloge. To pomeni tudi zmanjšanje plače za takega sodnika. Delo predsednikov sodišč pa bi nadziral na novo ustanovljen neodvisen organ.

Večji poudarek bi morali nameniti tudi izobraževanju. »Nekateri gospodarski sodniki ne znajo brati niti bilanc podjetij,« opozarja Soršak. Izobraževanje gospodarskih sodnikov, ki trenutno obsega le tri dni v letu, bi se podaljšalo na ves mesec, sodnik pa bi se ga, če bi hotel napredovati, moral udeleževati štiri leta zapored.

Po vzoru nemške sodniške šole bi sodnikom predavali tudi tuji sodniki in izkušeni revizorji, česar do zdaj niso izvajali. Dvomi o tem, da bo bodoči vladi v štirih letih uspelo vpeljati posebna gospodarska sodišča, čeprav izkušnje iz Hrvaške dokazujejo prispevek takšnih sodišč k zmanjšanju sodnih zaostankov.

Razbiti prikrito kolegialnost

Ena in druga opcija sta skrajnost, se je na Sorškove predloge za izobraževanje odzval Anton Panjan, predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča. Le trije dnevi izobraževanja so občutno premalo, ves mesec pa je zaradi velike obremenitve sodišč in napovedanega varčevanja nerealen ukrep. Strinja pa se, da bi morali sodnikom predavati tudi tuji strokovnjaki, ne le domači kolegi.

O nadzoru nad delom sodnikov Panjan pojasnjuje, da že imamo sodni svet, ki kot zunanji organ odloča tudi o sankcijah in napredovanjih sodnikov. Potrebno je le dosledno izvajanje pooblastil, ki ga lahko dosežemo z zmanjšanjem prikrite kolegialnosti med sodniki. Za odpravo kolegialnosti mora največ storiti vodstveni kader na sodiščih.

Panjan tudi meni, da je nujnejši ukrep boljše kadrovanje kot vzpostavitev gospodarskih sodišč: »Moti me, da sodniki nimajo izkušenj od zunaj, ampak nastopijo sodniško službo takoj po opravljenem pripravništvu. Gospodarski sodniki bi morali priti iz dobrih pravnih služb večjih podjetij ali, na primer, iz davčne uprave, tako da bi ob nastopu sodniške službe že imeli izkušnje iz gospodarskega prava in postopkov.«

Prejšnji četrtek so na ljubljanskem okrožnem sodišču začeli izvajati pilotni program zmanjšanja zaostankov v gospodarskih sporih. Sodnike bodo razbremenili administrativnega dela, tako da bodo odločali le o končni sodbi. O postopkovnih vprašanjih pa bodo odločali strokovni sodelavci pod nadzorom treh sodnikov. Ukinili bodo tudi normo, saj so jo nekateri sodniki do zdaj prelahko dosegali, prav tako pa ni ločevala med težjimi in lažjimi primeri. »Najbolj izkušeni sodniki bodo v novi ureditvi dobili najtežje primere in jih zato rešili le nekaj deset na leto. Od manj izkušenih pa se bo pričakovalo, da rešijo tudi nekaj sto lažjih primerov,« je pojasnil Anton Panjan. Meni, da so ukrepi revolucionarni in da bodo precej pospešili odločanje v sporih.