Evropska komisija (EK) je zaradi goljufij in drugih nepravilnosti pri porabi evropskih sredstev že 3. maja letos ustavila izplačila večine sredstev iz evropskih skladov v slovenski proračun, nam je potrdilo finančno ministrstvo.

Članek je objavljen tudi v časniku Finance

Komisija je ustavila izplačila sredstev iz operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture ter operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Evropska unija ni Sloveniji letos iz naslova obeh programov tako izplačala niti centa, čeprav je finančno ministrstvo evropski komisiji letos predložilo zahtevke za izplačila v skupni višini 202 milijonov evrov. Zahtevek za izplačilo 40 milijonov evrov še pripravljajo, vendar zaradi ugotovljenih nepravilnosti najverjetneje prav tako ne bo izplačan v roku.

Da je EK zaradi goljufij in drugih nepravilnosti pri porabi evropskih sredstev že 3. maja letos ustavil izplačila večine sredstev iz evropskih skladov v slovenski proračun, nam je potrdilo tudi finančno ministrstvo. Izplačila iz tretjega programa, razvoja človeških virov, potekajo nemoteno, saj pri teh projektih nepravilnosti niso ugotovili.

Denar v namišljeno igrišče za golf

EK je izplačila ustavil zaradi ugotovitev revizije izplačevanja sredstev iz evropskih skladov, ki jo je decembra lani objavil Urad RS za nadzor proračuna. Na vzorcu 71 projektov, ki so leta 2011 dobili evropska sredstva, je urad ugotovil za 4,5 milijona evrov goljufij. Odkril je sum goljufije pri nabavi stare medicinske opreme, ki je bila deklarirana kot nova, in sum goljufije pri gradnji igrišča za golf, ki ni bilo nikoli zgrajeno. Za prvi projekt je bilo prejemniku evropskih sredstev iz proračuna izplačanih 1,32, v drugem pa 3,17 milijona evrov.

Poleg tega je bilo pri porabi sredstev ugotovljenih še za 1,5 milijona evrov drugih nepravilnosti. V 23 primerih je urad odkril neupravičene izdatke pri porabi sredstev, pri šestih kršenje določil zakona o javnem naročanju, pri treh pomanjkljivo revizijsko sled (torej nejasnosti pri poteku projekta) ter pri dveh neustrezen izbor dobaviteljev.

Glede na velikost vzorca in celotno vrednost projektov v letu 2011, ki je znašala 852 milijonov evrov, revizija sklepa, da bi lahko obseg skupnih nepravilnosti pri porabi znašal kar 41,5 milijona evrov. Ta vsota pomeni 4,87 odstotka vrednosti vseh projektov, kar je več kot dvakrat več od še dovoljene, to je dvoodstotne vrednosti projektov z nepravilnostmi. Izplačila bodo ustavljena, dokler ne bodo odgovorni organi izboljšali nadzora nad porabo sredstev EU pri nas. Ministrstvo za finance predvideva, da bodo potrebne izboljšave izvedli do septembra letos, zato naj bi se po zagotovilih ministrstva izplačila takrat tudi sprostila.

Ministrstva delila na lepe oči

»Največ odgovornosti za neustrezen nadzor nad porabo sredstev nosita ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo kot upravni organ in ministrstvo za finance kot izplačilni organ,« meni Jure Mekinc, vodja sektorja za revizijo evropskih strukturnih skladov pri Uradu RS za nadzor proračuna. Po mnenju Igorja Šoltesa, nekdanjega predsednika računskega sodišča, pa nosijo odgovornost tudi vsa preostala ministrstva, ki pripravljajo projekte, financirane iz evropskih sredstev. Prav ta bi namreč morala najprej preveriti, ali so bila sredstva, ki so jih dala posameznim podjetjem, porabljena skladno z namenom projekta.

Po pojasnilu iz revizije poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike, ki jo je 3. julija letos izdalo računsko sodišče, so poleg ministrstva za gospodarski razvoj za pripravo projektov odgovorna še ministrstvo za pravosodje in javno upravo, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ministrstvo za zdravje ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Na slabši nadzor bi lahko vplivali tudi odprava Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) ter drobitev njenih pristojnosti na več ministrstev, meni Šoltes. Med cilji SVLR so bili namreč poenostavitev in optimizacija kohezijske politike ter pospešeno črpanje sredstev EU. Službo je februarja lani razpustila vlada Janeza Janše, njene pristojnosti pa je porazdelila med ministrstvi za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za pravosodje in javno upravo.

Nove težave na obzorju

Urad za nadzor proračuna trenutno revidira tudi projekte iz leta 2012. Preveril bo 73 projektov, z zunanjo revizijo pa še nadaljnjih 29. Revizijo postopkov javnega naročanja pri nas pa je napovedal tudi direktorat evropske komisije za regionalno politiko.

Lani so bili po podatkih ministrstva za gospodarski razvoj iz operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture financirani projekti v skupni vrednosti 123 milijonov, iz programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 284 milijonov in iz programa razvoja človeških virov 128 milijonov evrov. Od 1. januarja do 31. maja letos pa je država za projekte razvoja okoljske in prometne infrastrukture nakazala 32 milijonov, za projekte krepitve regionalnih razvojnih potencialov 48 milijonov, enaka vsota je bila namenjena za projekte razvoja človeških virov.