Podjetje Ekoplan A je marca 2010 od NLB dobilo posojilo v višini 450.000 evrov. Država je banki za to posojilo jamčila s poroštvom 157.500 evrov.

Aprila 2012 je banka unovčila poroštvo v višini 150.807 evrov. Ekoplan A je šel v stečaj dve leti in pol pozneje – decembra 2014. Država je od Ekoplana A  do zdaj uspela izterjati le 671 evrov poroštva. Davkoplačevalci smo torej krili 150.000 evrov izplačanega poroštva banki.

Podjetje Ekoplan A je v stečaju po mnenju upraviteljice stečaja Monike Rozman končalo zaradi nekaterih novih poslov, ki se jih je lotil že po prejemu posojila in poroštva zanj. Ekoplan A je v drugi polovici leta 2010 podjetju Palatium dal za dobrih 645.000 evrov posojil. Tako Ekoplan A kot Palatium sta bila v lasti Predraga Šinika. Šinik je nato to posojilo do Palatiuma odkupil sam. A plačal jo je s posojilom Ekoplana A. Končni rezultat tega je, da je bil zdaj Predrag Šinik Ekoplanu A dolžan omenjenih 645.000 evrov.

Prav tako so Ekoplan A obremenili posli z zloglasno kmetijo Bužekijan. Ekoplan A je dal Šiniku posojilo za nakup družbe Mala Seva, ki je imela v lasti Bužekijan. Zato je Šinik Ekoplanu A iz tega posla dolžan še nadaljnjih 1,33 milijona evrov. Skupni dolg Šinika do Ekoplana A sicer trenutno znaša kar 4,8 milijona evrov.

Šinik se je zaradi dolgov septembra 2016 tudi sam znašel v osebnem stečaju. Po javno dostopnih dokumentih je Šinik raznim upnikom skupno dolžan slabih 15 milijonov evrov.

Del dolga do Ekoplana A, s tem pa tudi del unovčenega državnega poroštva, bi lahko Šinik v okviru svojega osebnega stečaja poravnal z lastnim premoženjem. Toda po mnenju njegovega stečajnega upravitelja Matjaža Nanuta je zaradi Šinikovih preteklih dejanj to oteženo.

Šinik je namreč leta 2014 za vsega 7.500 evrov prodal svoje podjetje EP turizem, d. o. o., čeprav je bilo po mnenju upravitelja EP turizem takrat vreden vsaj 725.000 evrov. Šinik se s to oceno vrednosti v stečaju ni strinjal, je razvidno iz dokumentacije. Upniki v osebnem stečaju Predraga Šinika bi torej prek tožbe lahko zahtevali vračilo preostalega denarja v stečajno maso podjetja. Toda stečajni upravitelj je ocenil, da je uspešnost te tožbe majhna.

Šinik pa naj bi nižje poplačilo svojih upnikov dosegel tudi z visokim izplačilom preživnine za svoja dva otroka. Mesečni dohodki Šinika naj bi znašali med 1600 in 2200 evrov, otrokoma pa skupno plačuje kar 1500 evrov preživnine na mesec. Po plačilu te preživnine mu torej na računu ne ostane niti znesek minimalne plače. Zneskov do minimalne plače pa ni mogoče rubiti. Upravitelj zato sklepa, da Šinik tako visoko preživnino plačuje z namenom izogibanja poplačila upnikom.

Šinik ob sklenitvi dogovora za preživnino junija 2013 sicer ni bil prezadolžen, je pa bil porok več visokim posojilom, danim družbam v njegovi lasti, še ugotavlja upravitelj. Vendar pa nihče izmed Šinikovih upnikov upravitelju ni pokril stroškov sodnega postopa, s katerim bi lahko upravitelj na sodišču izpodbijal visoko preživnino.