Slaba banka je v dveh letih in pol lastništva terjatev do kranjske Save izgubila do 7,5 milijona evrov, je moč sklepati s posnetkov pogovorov direktorjev slabe banke, ki smo jih lani pridobili na podcrto.si. Ta izguba je nastala zaradi plačila obresti posojilodajalcem, pri katerih se je slaba banka zadolžila za odkup terjatev do Save od slovenskih bank. Ker delovanje DUTB financira država oziroma DUTB deluje v imenu države, so ti stroški na koncu izguba za davkoplačevalce.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slaba banka je terjatve do holdinga Sava, d. d., od slovenskih bank kupila po ceni 58 milijonov evrov. Slaba banka se je morala za ta znesek zadolžiti, obresti na dolg pa so znašale 4,5 odstotka. Ker je bila DUTB lastnica Save od decembra 2013 do julija 2016, lahko izračunamo, da je v tem obdobju za posojilo za prenos terjatev do Save plačala za okoli 7,5 milijona evrov obresti, gre sklepati s posnetkov pogovorov članov upravnega odbora slabe banke. A ker DUTB v tem času zaradi sporov z vodilnimi v Savi glede lastništva nad Savo Turizmom s terjatvami praktično ni mogla upravljati, gre sklepati, da je bil prenos terjatev do Save in s tem povezano plačilo obresti stran vržen denar.

Na posnetkih pogovorov direktorjev slabe banke, ki so verjetno nastali avgusta 2015, direktorji opozarjajo na stroške obresti, ki jih morajo plačevati v povezavi s Savo, d. d., medtem ko z njo bijejo sodne boje. Julija 2016 je sicer DUTB Savo po naročilu vlade prodala Slovenskemu državnemu holdingu (SDH).

Sava, d. d., je sicer zaradi svojih izgub v slovenske državne banke že pred prenosom terjatev na DUTB izvrtala okoli 65 milijonov evrov veliko luknjo. S tolikšnim odpisom vrednosti terjatev so namreč državne NLB, NKBM in Abanka terjatve in obveznice Save, d. d., prenesle na DUTB, gre sklepati iz javno dostopnih informacij in posnetkov pogovorov direktorjev slabe banke.

Na DUTB na vprašanja glede upravljanja s terjatvami Save niso želeli odgovarjati. V Savi pa poudarjajo, da so s tožbami proti DUTB na sodišču zaščitili interese upnikov podjetja.

Začetek težav Save, d. d.

Prekomerna zadolžitev in posledičen prenos terjatev holdinga Sava, d. d., na slabo banko je rezultat preteklih poslovnih težav holdinga pod vodstvom nekdanjega predsednika uprave Janeza Bohoriča. Holding Sava, d. d., je v težave zašel zaradi naložb v bančni sektor in pomoči menedžerjem pri prevzemanju Merkurja in NFD Holdinga. Te naložbe pa so delno kreditirale državne banke NLB, NKBM in Abanka.

Za pričetek zgodbe zgrešenih vlaganj Save, d. d., lahko označimo prodajo njenega gumarskega dela ameriškemu podjetju Goodyear ob prelomu tisočletja. S to prodajo je Sava zaslužila okoli 100 milijonov evrov.

Kot so za podcrto.si pojasnili v Savi, je bila prodaja gumarskega dela takrat nujna, saj Sava sama ni bila več sposobna konkurirati mednarodnim korporacijam na področju izdelave gum. Sava Goodyearu ni prodala nišnih gumarskih izdelkov, ampak je te združila pod hčerinsko družbo Savatech. To družbo, ki je med drugim razvijala transportne trakove, gume za dvigovanje predmetov in podobno, je Sava, d. d., januarja 2013 za dobrih 69 milijonov prodala češkemu podjetju ČGS.

Sava je po prodaji gumarskega dela Goodyearu po letu 2000 iskala nove priložnosti za naložbe, kamor bi vložila denar, dobljen s prodajo gumarskega dela. V začetku prejšnjega desetletja se je usmerila v turizem. Pričela je vlagati v turistične zmogljivosti na Bledu, nato v Prekmurje in na koncu še v ostale dele Slovenije. Danes ima družba Sava Turizem, hčerinsko podjetje Save, d. d., po spletni strani sodeč med drugim v lasti 14 hotelov in pet term v Sloveniji.

Druga velika naložba pa so bile finančne institucije. Te naložbe so poleg posojil za menedžerske odkupe podjetij krive za visoke izgube holdinga Sava, d. d.

Leta 2007 je Sava kupila slabih 24 odstotkov Abanke in za ta delež plačala 130,5 milijona evrov. Ob državnem reševanju banke leta 2013 je bilo celotno lastništvo Save v Abanki izbrisano. S tem je Sava izgubila celoten vložek v Abanko.

Sava je izgubo utrpela tudi kot solastnica Gorenjske banke. Konec leta 2014 je bila Sava lastnica 44 odstotkov Gorenjske banke, vrednost tega deleža pa je bila ocenjena na 85,9 milijona evrov. Konec leta 2015 je ocenjena vrednost Savinega deleža Gorenjske banke zaradi slabih posojil v banki padla na 43,9 milijona evrov. Sava je tako v le letu dni z naložbo v to banko izgubila 42 milijonov evrov.

Sava je izgubo utrpela tudi ob izgubi v NFD Holdingu, ki ga je vodil Stane Valant. Kot je razvidno iz letnih poročil Save, d. d., je bila leta 2010 Sava lastnica skoraj četrtine družbe NFD Holding. Ta naložba je bila takrat vredna 23 milijonov evrov. Leta 2014 je šel NFD Holding v stečaj, Sava je s tem izgubila vseh 23 milijonov evrov. Več kot 10 milijonov dodatne izgube si je Sava nakopala s posojilom NFD Holdingu, saj posojila slednji ni bil sposoben vrniti.

Za izgubo Save je poskrbel tudi Merkur. Leta 2006 je Sava postala lastnica petine Merkurja, ta naložba pa je bila takrat vredna 42,5 milijona evrov. Leta 2008 je Sava naložbo v Merkur vrednotila že na 111 milijonov evrov. Leto pozneje je Sava podjetju Merfin, prek katerega so menedžerji Merkurja z Binetom Kordežem želeli izvesti menedžerski prevzem trgovca, v ta namen posodila 34,9 milijona evrov. S tem denarjem je Merfin financiral 10 odstotkov delnic Merkurja. Celotna kupnina za te delnice je sicer znašala 58,3 milijona evrov. Ostalih 23,4 milijona evrov je ostala odprta terjatev do Merfina.

Merfin je leta 2010 Savi vrnil 5 milijonov. Ker ostalega dela posojila ni mogel vrniti, je Savi vrnil delnice Merkurja. Te danes niso vredne nič, saj je Merkur v stečaju. Sava je torej v poslih z Merkurjem glede na vrednost slednjega v letu 2006 po naših izračunih izgubila vsaj 37,5 milijona evrov (ob upoštevanju vrnjenih 5 milijonov posojila Merfina Savi, d. d.).

Zaradi zgrešenih finančnih investicij Save iz časa Janeza Bohoriča (s položaja je odšel marca 2011) je Sava pristala v visokih dolgovih. Konec decembra 2013, ko so bile terjatve slovenskih bank do Save prenesene na DUTB, je imel holding ob 310 milijonih evrov dolgov le 16 milijonov kapitala. Situacija je bila še slabša konec leta 2015, ko je imela Sava negativni kapital v višini 54 milijonov evrov. Celoten dolg holdinga je bil torej za 54 milijonov višji od celotne vrednosti lastnine holdinga.

Sodne bitke

Decembra 2013 je DUTB od NLB, NKBM in Abanke odkupila za okoli 123 milijonov evrov terjatev do Save, d. d. Kupnine za terjatve v DUTB uradno ne razkrivajo. S posnetkov pogovorov direktorjev slabe banke pa je razvidno, da so jih odkupili po ceni 58 milijonov evrov. Kot rečeno, so nakup financirali s posojili, za katera so po posnetkih sodeč plačevali 4,5-odstotno obrestno mero.

Po prevzemu terjatev je DUTB maja 2015 unovčila terjatve Save, d. d., do Savine hčerinske družbe Sava Turizem in s tem postala skoraj 100-odstotna lastnica družbe, prek katere je Sava upravljala s turističnim delom holdinga. Kot je DUTB zapisala v sporočilu za javnost, se je za to potezo odločila, ker ni »mogla podpreti Savinega načrta finančnega prestrukturiranja«. Z drugimi besedami: na DUTB niso bili zadovoljni s poslovanjem Save. V tistem času je Savo vodil Matej Narat, nekdanji član uprave banke NLB.

Na DUTB so takrat zapisali, da s prevzemom lastništva v Savi Turizem pridobili lastništvo nad okoli 30 odstotki vseh hotelskih zmogljivosti v Sloveniji. DUTB je želela s prevzemom vodenja nad temi hotelskimi zmogljivosti za kar 60 odstotkov povečati vrednost hotelov in nato to premoženje prodati z dobičkom.

A zadeve so se zapletle, ko je Sava junija 2015 prek sodišča zahtevala vrnitev delnic Save Turizma pod njeno lastništvo. Sodišče je odločilo v prid Save in DUTB je morala holdingu Sava vrniti zasežene delnice Save Turizma.

Manever s terjatvami Unicredita

DUTB je nato do večjega vpliva na poslovanje Save, odločanje o menedžmentu holdinga in vpliva v zdravem delu holdinga, družbi Sava Turizem, poskušala priti z manevrom odkupa terjatev do Save od banke Unicredit, kažejo posnetki pogovorov direktorjev slabe banke, ki so verjetno nastali proti koncu poletja 2015.

Zakaj so bile terjatve Unicredita do Save pomembne za DUTB? DUTB je do vpliva na vodenje Save, d. d., poskušala priti v postopku prisilne poravnave. Postopek prisilne poravnave upniki podjetja sprožijo takrat, ko menijo, da jim to podjetje ni sposobno vrniti vsega dolga. V prisilni poravnavi se upniki in podjetje med drugim med seboj dogovorijo, v kolikšni meri bo podjejte upnikom poplačalo dolgove, koliko dolga pa bodo odpisali. Postopek nadzoruje in potrdi sodišče.

DUTB je kot največji upnik leta 2015 vložila zahtevo za prisilno poravnavo Save. Toda: pri tej zahtevi je slabo banko prehitel konzorcij upnikov Gorenjske banke, Zavarovalnice Triglav, Unicredit banke, Pokojninske družbe A in Skupne pokojninske družbe, ki so imeli po poročanju medijev v lasti okoli 47 milijonov evrov terjatev do Save.

Vprašanje, kdo prvi vloži zahtevo za prisilno poravnavo, je pomembno. Prvi vlagatelj ima namreč večjo moč nad upravljanjem postopka kot ostali upniki. Glede na vrstni red vloženih zadev bi prisilno poravnavo vodil konzorcij pod vodstvom Gorenjske banke. A Gorenjska banka je v delni lasti Save, d. d. Direktorji slabe banke so se zato bali, da bo Gorenjska banka zaradi lastniškega vpliva Save pri vodenju prisilne poravnave pristranska do menedžmenta v Savi. Cilj DUTB je bil namreč v postopku prisilne poravnave tudi zamenjati menedžment Save s takratnim predsednikom uprave Matejem Naratom na čelu, je razvidno s posnetkov pogovorov direktorjev slabe banke.

Kot je razvidno iz pogovorov direktorjev slabe banke, so ti poleti 2015 že vložili zahtevo na sodišče, da Gorenjska banka zaradi povezanosti s Savo ne more voditi prisilne poravnave slednje. Sodišče je sicer septembra nato odločilo, da ta povezanost ni ovira za to, da Gorenjska banka vodi prisilno poravnavo.

DUTB je poleti 2015 do nadzora nad potekom prisilne poravnave želela priti z manevrom odkupa 4,5 milijona evrov terjatev banke Unicredit do Save, je razvidno s posnetkov sej upravnega odbora slabe banke. S tem bi po mnenju direktorjev slabi banki uspelo »razbiti« konzorcij upnikov pod vodstvom Gorenjske banke, v kateri je bila tudi Unicredit banka. Če bi Unicredit s prodajo terjatev DUTB izstopil iz konzorcija, koncern glede na pravila o prisilni poravnavi ne bi imel več v lasti dovolj velikega deleža terjatev do Save za vodenje prisilne poravnave. Tako bi nadzor nad postopkom lahko prevzela DUTB, so sklepali pravniki slabe banke. S tem pa bi DUTB lahko tudi zamenjala vodilne v Savi, kot je direktorjem DUTB razložil eden izmed udeležencev seje upravnega odbora DUTB.

Stroški DUTB s Savo: 250.000 evrov na mesec

Postopek potrditve prisilne poravnave na sodišču bi se lahko zaradi spora med DUTB in Gorenjsko banko, kdo bo vodil postopek, zavlekel za mnogo mesecev, eden izmed udeležencev sestanka opozori ostale direktorje DUTB. Predlaga, da bi za odkup 4,5 milijona nominalno vredno terjatev Unicredita do Save DUTB ponudila plačilo 2,3 milijona evrov. To je okoli pol milijona evrov več, kot so po mnenju analitikov v DUTB terjatve Unicredita do Save dejansko vredne. Toda, če bi s tem skrajšali postopke na sodišču, bi slabi banki ta manever prihranil stroške. Zaradi obresti na posojilo za odkup terjatev do Save od slovenskih bank bi enoletna zamuda zaradi sodnih bojev DUTB stala 3 milijone evrov (250.000 evrov na mesec), ostale direktorje DUTB  opozori eden izmed udeležencev sestanka. Nek drug udeleženec nato zgroženo vpraša, ali to pomeni, da je DUTB v zadnjega pol leta izgubila 1,5 milijona evrov. Pritrdi mu ena izmed ostalih udeleženk sestanka.

Direktorji slabe banke so na sestanku soglasno potrdili ponudbo za nakup terjatev Unicredita do Save. Na podcrto.si smo DUTB vprašali, ali je manever, o katerem so se pogovarjali poleti 2015, uspel. Odgovorili so nam, da poslovanja pri upravljanju s terjatvami ne komentirajo. Iz medijskih objav iz februarja 2016 pa lahko sklepamo, da manever slabi banki ni uspel. Unicredit je bil namreč sodeč po objavah tistega meseca še lastnik terjatev do Save.

Na DUTB so skromni z odgovori

DUTB je nato po naročilu vlade terjatve do Save 15. julija lani prodala Slovenskemu državnemu holdingu. Glede na to, da je bila DUTB lastnica terjatev od decembra 2013 do julija 2016, lahko izračunamo, da je za obresti na sredstva za nakup teh terjatev plačala dobrih 7,5 milijona evrov.

DUTB smo vprašali, ali je bil ta znesek zanje izgubljen, ker v času lastništva terjatev Save z njimi ni mogla upravljati oziroma je zaseg hotelov preprečilo sodišče. Glavni izvršni direktor slabe banke Imre Balogh je za podcrto.si glede izgube zaradi plačevanja obresti za nakup terjatev Save povedal le, da »potrjuje domnevo, da so v primeru nepotrebnih zamud pri izvršitvi odločitev DUTB davkoplačevalci na slabšem, ne glede na razlog [za te zamude]«.

Več so bili  sporu z DUTB pripravljeni povedati v Savi. Kot so nam sporočili, so bili zaskrbljeni, da bo DUTB zaseženo podjetje Sava Turizem prodala preveč poceni in s tem poplačala terjatve do Save, ki jih je slaba banka prevzela od slovenskih bank, ostali upniki Save pa bodo ostali brez vsega. Kot so povedali, je Sava tudi solastnica Istrabenz Turizma in Hotelov Bernardin. V Savi so imeli namen združevati poslovanje Save Turizma z omenjenima družbama in s tem doseči višjo vrednost vseh treh podjetij in s tem višje poplačilo upnikov ob poznejši prodaji turističnih zmogljivosti teh podjetij. Zato v Savi zaseg Save Turizma izpodbijali na sodišču.

Nepravilnosti v bančnem sektorju bomo preiskovali tudi v letu 2017. Podprite naše delo.

Hoteli kot nacionalni interes

Gordijski vozel spora DUTB in Save je v začetku leta 2016 presekala vlada. Ta je odločila, da ima Sava, d. d., »pomemben položaj v gospodarstvu države, predvsem zaradi deleža v finančnih institucijah in turizmu«. Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) in Kapitalski družbi (Kad) je zato naročila, da mora od DUTB odkupiti terjatve do Save. Sava se bo s tem vrnila pod lastništvo države.

Pri tej odločitvi se postavlja vprašanje, zakaj je bila Sava šele leta 2016 označena kot pomembna naložba države – torej več kot dve leti po tem, ko je terjatve podjetja prevzela (in zanje plačala) DUTB. Ob prenosu terjatev z DUTB na državna SDH in Kad so se namreč v javnosti pojavili očitki, da država s tem rešuje predvsem menedžment Save, ki ga je želela DUTB zamenjati.

V odgovor na to vprašanje so nam s finančnega ministrstva poslali le tri kratke odstavke iz strategije upravljanja kapitalskih naložb države, v katerih med drugim piše, da je Sava vodilna ponudnica turističnih storitev v državi. Po poročanju časnika Delo je gospodarski minister januarja 2016 povedal še, da strategija Slovenski državni holding zavezuje k prestrukturiranju in konsolidaciji slovenskega turizma. Pomemben del tega pa je v lasti Save.

Prenos terjatev Save z DUTB na SDH in Kad je omogočil potrditev prisilne poravnave holdinga Sava novembra lani. Sava je imela oktobra lani že 70 milijonov negativnega kapitala. Savini upniki, med katerimi imajo veliko večino terjatev v lasti SDH, Kad in sklad York Global Finance iz Luksemburga, so Savi odpisali 25 milijonov dolga zaradi zamudnih obresti na posojila. Dodatnih 53 milijonov evrov dolga pa so spremenili v lastniške deleže Save. S tem ima Sava spet pozitivni kapital. Torej so njeni dolgovi nižji od celotne vrednosti lastnine holdinga.

Velik izziv Save za prihodnost

V prihodnjih dveh do treh letih v Savi načrtujejo zmanjšanje stroškov poslovanja holdinga in omenjeno združevanje turističnih zmogljivosti Save Turizma, Istrabenz Turizma in Hotelov Bernardin. S tem želijo ustvariti čim večjo vrednost turističnega dela holdinga Sava, so nam povedali v podjetju. Leta 2019 ali 2020 pa bo sledila prodaja turističnih zmogljivosti Save z namenom čim višjega poplačila upnikov, ki so v prisilni poravnavi svoje dolgove spremenili v lastništvo Save. Vmes mora Sava prodati tudi svoji naložbi v finančne storitve, ki jih še ima: Gorenjsko banko in sklad Alpen (nekdanji NFD1). Ko bo holding Sava izpolnil te cilje, bo likvidiran.

Vprašanje, vredno milijone evrov, je seveda, ali bo Savi ta načrt dejansko uspel. Nekdanje vodstvo z Janezom Bohoričem na čelu je holding prekomerno zadolžilo, tudi s finančno pomočjo Binetu Kordežu in Stanetu Valantu pri prevzemanju Merkurja in NFD holdinga. Lahko Savi pod novim vodstvom zaupamo, da bodo uspeli povečati vrednost turističnega dela holdinga in nato v čim višji meri poplačati upnike? Ker sta največja lastnika Save državna SDH in Kad, pomeni višja prodajna cena Save Turizma tudi več denarja za davkoplačevalce, ki smo pokrivali izgubo slovenskih bank zaradi posojil Savi, d. d.

Pomembno vlogo pri uspešnem poslovanju Save bosta imela prav državna SDH in Kad, ki sta z dobrimi 45 odstotki delnic največja lastnika Save. Kot takšna morata nadzorovati poslovodstvo Save in ob morebitnih težavah primerno ukrepati. Vendar: kako dober nadzornik je lahko država? Primeri vseh nepravilnosti v slabi banki, ki jo prav tako nadzoruje država, in nenavadne odločitve v zvezi s prenosi terjatev Save brez primernih razlag, ki so davkoplačevalce stale več milijonov evrov, lahko marsikoga navdajajo z nezaupanjem. Pomembno vlogo pri  nadzoru poslovanja Save pa bi lahko odigral drugi velik lastnik Save, sklad York Global Finance, ki ima v lasti skoraj 42 % podjetja. Interes Yorka je le ekonomski, torej čim večja vrednost Save leta 2019 in 2020. Tak je tudi interes davkoplačevalcev.