S programom sofinanciranja javnih najemnih stanovanj je država prevzela pobudo za reševanje problematike pomanjkanja neprofitnih stanovanj. S 30 milijoni evrov pomoči stanovanjskim skladom želi omogočiti gradnjo dodatnih 500 javnih najemnih stanovanj. To bo nekoliko olajšalo nalogo skladov pri zagotavljanju neprofitnih stanovanj tistim, ki si tržne najemnine ne morejo privoščiti.

A vsem 6600 upravičenim prosilcem, kolikor jih trenutno čaka na neprofitno stanovanje, namestitve s temi sredstvi ne bodo mogli zagotoviti. Kot smo že marca pisali na podcrto.si, je trenutna nevzdržna situacija pomanjkanja neprofitnih stanovanj posledica tako pomanjkanja investiranja v nova stanovanja kot slabe politike podeljevanja in dedovanja neprofitnih stanovanj. Država je drugi razlog potisnila na stran, se je pa soočila s prvim.

Državni denar še brez končnega cilja

V začetku meseca julija je Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) predstavil Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj med letoma 2016 in 2020. Stanovanjski sklad je tako prevzel nalogo, da bo okrepil svojo vlogo na področju financiranja novih stanovanj na nacionalni ravni, h kateri se je zavezal v Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025.

Program SSRS namenja 30 milijonov evrov za izgradnjo javnih najemnih stanovanj na območju celotne Slovenije, pri čemer je 20 milijonov rezerviranih za soinvestitorstvo, dodatnih 10 milijonov pa za najem dolgoročnega finančnega posojila.

Po razlagi predstavnika republiškega stanovanjskega sklada bodo sredstva zadostovala za izgradnjo okoli 500 novih javnih najemnih stanovanj na območju celotne države. Predvidevajo, da bo največ sredstev namenjenih osrednji Sloveniji. Približno polovica novo izgrajenih stanovanj bo v lasti republiškega sklada. Druga polovica pa bo pripadla javnim stanovanjskim skladom, občinam in drugim, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem fonda javnih najemnih stanovanj in katerih predlogi projektov bodo pridobili razpisna sredstva.

Trenutno še ni jasno, kdaj bodo podeljena prva sredstva in kdaj se bodo začeli izvajati prvi projekti. Stanovanjski skladi in drugi lastniki javnih najemnih stanovanj so šele v postopku pridobivanja informacij in pripravljanja predlogov. Že v drugi polovici septembra naj bi SSRS pripravil delavnico, na kateri bodo obravnavani konkretni predlogi projektov. Do začetka izvajanja projektov bi lahko prišlo že konec letošnjega leta: iz republiškega stanovanjskega sklada sporočajo, da bi popolne in upravičene vloge načeloma lahko odobrili že v letu 2016. Dejanski začetek bo odvisen od tega, kako hitro bodo javni skladi pripravili svoje vloge, opozarjajo na SSRS.

Oba največja javna stanovanjska sklada zainteresirana

Razpisani denar republiškega stanovanjskega sklada je že zdaj pritegnil pozornost mnogih javnih stanovanjskih skladov. Potreba po novih stanovanjih je največja v največjih slovenskih mestih. Tako mariborski kot ljubljanski stanovanjski sklad sta že izkazala zanimanje za program republiškega sklada.

Niti v Ljubljani niti v Mariboru program republiškega sklada sicer ne more občutno olajšati problematike pomanjkanja neprofitnih stanovanj. V Ljubljani ocenjujejo, da bi za nastanitev vseh upravičenih prosilcev za neprofitna stanovanja potrebovali dodatnih 3000 stanovanjskih enot, v Mariboru pa 500 stanovanj. V Mariboru se je lani na primer za razpisanih 50 neprofitnih stanovanj prijavilo 572 upravičenih prosilcev. Glede na to, da bi toliko stanovanj, kot jih bo iz programa zgrajeno po vsej državi, potrebovalo samo drugo največje mesto v Sloveniji, je jasno, da sredstva, ki jih podeljuje republiški sklad, na pomanjkanje stanovanj ne bodo občutno vplivala.

Direktor javnega stanovanjskega sklada MO Ljubljana Sašo Rink vseeno poudarja, da je vsakršna pomoč države več kot dobrodošla. Lastna sredstva stanovanjskih skladov in drugih nosilcev stanovanjske politike so namreč zelo omejena, saj izhajajo zgolj iz nizkih neprofitnih najemnin. Posledično imajo skladi tudi zelo omejeno možnost investiranja v nova stanovanja.

Ljubljanski javni stanovanjski sklad do desetih milijonov, ki bodo podeljena v obliki najema dolgoročnega posojila, nima dostopa, ker je prekomerno zadolžen. Zakon o stanovanjskih skladih določa, da javni stanovanjski skladi ne smejo biti zadolženi več kot 10 odstotkov letnega proračuna, medtem ko ljubljanski sklad ta prag presega za 1,1 odstotka. Po besedah direktorja sklada Saša Rinka je nezmožnost nadaljnjega zadolževanja ena izmed glavnih ovir pri pridobivanju novih stanovanjskih enot, čeprav bi sklad kljub trenutni zadolžitvi lahko zagotovil odplačevanje morebitnega novega posojila iz pobranih najemnin.

Ljubljanski sklad vseeno načrtuje izgradnjo novih 1000 stanovanjskih enot v roku naslednjih petih let. Zato upa na del 20-milijonske pogače, ki jih republiški stanovanjski sklad namenja soinvestitorstvu. Toda: ker je program začrtan za naslednjih pet let, bo ljubljanski stanovanjski sklad najprej preučil, kateri so projekti, ki bi ustrezali njihovi dolgoročni viziji, in se nanje prijavil v primernem času. Koliko novih najemnih stanovanj bi sredstva programa republiškega sklada lahko prinesla Ljubljani, bo odvisno od tega, na koliko projektov se bo sklad prijavil in koliko razpisnih sredstev mu bo odobrenih.

Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor prijavo na razpis že načrtuje. Sklad  je v tem trenutku že v postopku pridobivanja ustrezne dokumentacije, iz katere bodo razvidne možnosti nove gradnje in število novih stanovanj, sporočajo iz mariborskega sklada. Na skladu so optimistični, da bodo razpisana sredstva pridobili, in načrtujejo, da bi gradnjo lahko začeli že v začetku leta 2017. Zaenkrat predvidevajo, da bodo z državnimi sredstvi lahko zagotovili okvirno 60 novih stanovanj.

Izgradnja novih javnih najemnih stanovanj je eden izmed osrednjih ciljev Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025. Država poleg tega za rešitev problema pomanjkanja neprofitnih stanovanj načrtuje še obnovo nenaseljenih stanovanj, zagotavljanje novih zazidljivih zemljišč in vzpostavitev stanovanjskih zadrug. Ni pa še jasno s kakšnimi konkretnimi ukrepi bo država zagotovila več tisoč manjkajočih stanovanj za socialno ogrožene.