DRI: nadzornik državnega podjetja nadzoroval zaposlitev samega sebe, ministrstvo pa nič

Emanuel Čerček je nadzoroval upravo medtem, ko je ta odločala, ali ga bo v podjetju zaposlila. Po mnenju KPK je to potencialen konflikt interesov, a gospodarsko ministrstvo se z zadevo ne bo ukvarjalo.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v svoji analizi o političnem kadrovanju v javni upravi ugotovila nenavadno zaposlitev Emanuela Čerčka, nekdaj zaposlenega na ministrstvu za infrastrukturo v politični kvoti Zvonka Černača, v podjetju DRI. Čerček je bil še dan pred zaposlitvijo v DRI v nadzornem svetu podjetja, kar bi lahko po mnenju KPK predstavljalo konflikt interesov. Za presojanje o tem je pristojno gospodarsko ministrstvo, ki pa v tem primeru ne bo ukrepalo. Razlog: tak konflikt interesov zakon o gospodarskih družbah ne opredeljuje kot prekršek.

DRI, največje inženirsko in svetovalno podjetje v Sloveniji je po mnenju KPK opravilo tri vprašljive zaposlitve. Foto: EU Skladi.
DRI, največje inženirsko in svetovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za velike infrastrukturne projekte, je po mnenju KPK opravilo tri vprašljive zaposlitve. Foto: EU Skladi.

Kot smo poročali v soboto, je protikorupcijska komisija v nedavno objavljeni analizi zaposlovanja v javnem sektorju ugotovila netransparentne prakse zaposlovanja v državnem podjetju DRI upravljanje investicij, d.o.o. Najbolj sporna je zaposlitev Emanuela Čerčka, ki je bil do 20. marca 2013 zaposlen na zaupanje ministra Zvonka Černača v njegovem kabinetu na ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MZIP), že naslednji dan pa je dobil službo pri DRI. Analiza Čerčka sicer poimensko ne omenja, vendar lahko iz nje razberemo, da se nanaša nanj.

Čerček je tako novo zaposlitev dobil na dan, ko bi mu zaposlitev na zaupanje ministra na MZIP zaradi menjave vlade prenehala. Zaposleni na zaupanje ministrov namreč službo avtomatsko izgubijo z odstopom ali odhodom ministra.

A to po mnenju KPK ni najbolj sporno. Čerček je namreč kot predstavnik države do 20. marca sedel tudi v nadzornem svetu DRI. Torej je v času izbora kandidata za delovno mesto samostojnega strokovnega sodelavca, na katerega se je prijavil tudi sam, nadziral upravo – torej tiste, ki so odločali o njegovi novi zaposlitvi.

Tudi potek postopka zaposlitve je nenavaden. Na razpis za delovno mesto sta se namreč prijavila dva kandidata, pri čemer ni znano, ali je bil z njima opravljen razgovor.

KPK zaradi vseh naštetih dejstev tako ugotavlja, da gre v primeru zaposlitve Čerčka najmanj za nehigienično prijavo na delovno mesto in potencialen konflikt interesov po zakonu o gospodarskih družbah (ZGD). Po tretjem odstavku 38.a člena ZGD nasprotje interesov med drugim obstaja, kadar je »nepristransko in objektivno opravljanje nalog ali odločanje v okviru izvajanja funkcije ogroženo zaradi vključevanja osebnega ekonomskega interesa.« Ker je imel Čerček v tem primeru osebni ekonomski interes (zaposlitev), obstaja vprašanje, ali je lahko objektivno opravljal funkcijo nadzora nad upravo DRI. Po mnenju KPK bi moral Čerček z mesta nadzornika odstopiti najkasneje ob oddaji prijave na razpis za delovno mesto v podjetju.

Ker ne gre za prekršek, ministrstvo ne ukrepa

Ker je za nadzor nad spoštovanjem 38.a člena ZGD zadolženo gospodarsko ministrstvo, smo se nanj obrnili z vprašanjem, ali je šlo v primeru zaposlitve Emanuela Čerčka za konflikt interesov in kako bodo ukrepali.

Ministrstvo na prvo vprašanje ni neposredno odgovorilo. V odgovoru so zapisali, da so pristojni za nadziranje le tistih določb, ki jih zakon opredeljuje kot prekršek. Ker se KPK v svoji analizi naslanja na tretji odstavek 38a. člena ZGD, za kršitve katerega zakon ne predvideva prekrškovnih sankcij, ministrstvo nima pristojnosti za ukrepanje.

Za komentar zaposlitve Emanuela Čerčka smo zaprosili tudi družbo DRI. Sporočili so nam, da v skladu z načelnim stališčem družbe ocen in mnenj ne komentirajo in se o njih ne izrekajo.

Zaposlitev Čerčka ni osamljen primer

Zaposlitev Čerčka pa ni edina sporna zaposlitev podjetja DRI. KPK sta v oči padla tudi zaposlitvi generalnega direktorja in drugega člana poslovodstva podjetja.

Trenutni generalni direktor DRI Jurij Kač je bil do 31. oktobra 2011 zaposlen kot sekretar v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja. Prvega novembra je nato postal svetovalec uprave DRI. Po ugotovitvah KPK Kač ni bil naveden v seznamu 21 kandidatov, ki so se prijavili na javni razpis za to delovno mesto. DRI ob tem nima nikakršnih zapisnikov o zaposlitvenih razgovorih s kandidati.

Oktobra 2013 je Kač postal generalni direktor DRI. To imenovanje je po mnenju KPK sicer potekalo transparentno, vendar pozornost zbujajo nizki kriteriji glede delovnih izkušenj. Za mesto generalnega direktorja statut družbe zahteva dve leti delovnih izkušenj, za svetovalca generalnega direktorja pa na primer pet let izkušenj.

Drug član poslovodstva DRI, Tadej Veber, je bil pred zaposlitvijo v DRI tako kot Emanuel Čerček zaposlen na zaupanje ministra Černača v njegovem kabinetu. Enaindvajsetega decembra 2012, torej še v času zaposlitve na ministrstvu, je bil Veber imenovan za vršilca dolžnosti člana poslovodstva DRI. Slednjo funkcijo je nepoklicno opravljal hkrati z zaposlitvijo v kabinetu ministra. »Dejstvo, da lahko tako odgovoren položaj v družbi opravlja nekdo, ki je hkrati redno zaposlen na drugem delovnem mestu, in to celo izven te družbe, kaže na slabo prakso z vidika dobrega upravljanja družbe,« je v analizi ocenila KPK.

Četrtega februarja 2013 se je Veber nato redno zaposlil v DRI kot član poslovodstva za samostojno strokovno tehnično področje. Nadzorni svet, ki je Vebra na to mesto imenoval, je sicer opravil zaposlitveni intervju, vendar v zapisniku vsebine razgovora ni. Tako tudi niso jasni kriteriji za njegov izbor. Nadzorni svet je zaposlitev podprl s tremi glasovi za in dvema vzdržanima.

Jurij Kač, Tadej Veber in Emanuel Čerček so na svojih položajih v družbi DRI še danes.

Državno podjetje DRI se ukvarja z upravljanjem investicij in je sodeč po njihovi spletno stran največje inženirsko in svetovalno podjetje v Sloveniji. DRI ponuja storitve za organizacijo in vodenje celotne infrastrukturne investicije, od zasnove do nadzora nad vzdrževanjem. Podjetje, ki ga je leta 1994 ustanovila država, je z različnimi državnimi organi od začetka leta 2003 sklenilo za več kot 137 milijonov evrov poslov. Med najbolj znanimi projekti družbe sta Poljanska obvoznica in predor Markovec.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nadzor nad javnim sektorjem

Kako dobro delujejo javna uprava in državna podjetja, ki jih plačujemo davkoplačevalci oziroma so odgovorni državljanom? Nadzorujemo zaposlovanje, učinkovitost in korupcijo v javnem sektorju.

90 prispevkov

Epizoda 24: izgubljeni milijoni v razvojnih centrih

Lažne študije, prebarvani stroji, goljufije in druge nepravilnosti v razvojnih centrih, ki bi morali postati gonilo tehnološkega napredka v Sloveniji.

Tema: Evropska sredstva, Nadzor nad javnim sektorjem, Podcast
Podcast,

Seznam razvojnih centrov, v katerih so ugotovili hujše nepravilnosti

Pri Pod črto smo analizirali deset razvojnih centrov, pri katerih je proračunska inšpekcija ugotovila za več 100.000 evrov ali celo …

Tema: Evropska sredstva, Nadzor nad javnim sektorjem
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno