Delovni inšpektorji bodo v letu 2015 sistematično pregledali zakonitost zaposlovanja kadra v večini velikih slovenskih medijskih hiš, je za portal podcrto.si povedala glavna inšpektorica za delo Nataša Trček. Tudi po opažanju inšpektorjev namreč slovenski mediji najemajo cenejše honorarne sodelavce za opravljanje dela enake zahtevnosti in pod enakimi pogoji, kot veljajo za (dražje) redno zaposlene sodelavce medija. To pa ni zakonito.

»V zadnjem času smo opravili preglede v kar nekaj medijskih hišah, imamo jih tudi v letošnjem programu akcij. Tako da se mislimo zadeve resno lotiti,« je povedala Nataša Trček.

Glavna inšpektorica ne razkriva, v katerih medijih bodo opravili preglede. »Že dve leti se zadev lotevamo na način, da v tistih dejavnostih, v katerih zaznavamo največje odklone, izvajamo usmerjene akcije. Istočasno vse inšpektorje pošljemo v čim več različnih subjektov na teren za tri ali šest dni.« Ker gredo vsi inšpektorji na teren hkrati, se podjetja, ki kršijo delovno zakonodajo, ne morejo pripraviti na obisk inšpektorja, je pojasnila Nataša Trček.

Po dozdajšnjih ugotovitvah inšpektorata novinarji, pa tudi drug kader v medijih, prek s.p, avtorskih ali drugih honorarnih pogodb, opravljajo delo po navodilih delodajalca. Ta jim tudi odreja dopust in ostale z delom povezane zadolžitve in ugodnosti. To pa je kršitev zakona o delovnih razmerjih (ZDR), saj mora delodajalec takšnega sodelavca redno zaposliti.

»V ZDR imamo določbo, da če obstajajo elementi delovnega razmerja, potem se pač mora delati v obliki redne zaposlitve,« je povedala Nataša Trček. Kazen za kršenje te določbe znaša od 3000 do 20.000 evrov.

Kot je pokazala preiskava podcrto.si na področju zaposlovanja honorarnih sodelavcev na RTV Slovenija, mediji omenjeno določbo zakona kršijo zaradi nižanja stroškov. Honorarni sodelavec namreč v povprečju RTV Slovenija stane okoli 6000 evrov manj na leto kot redno zaposleni sodelavec.

Honorarni sodelavci na RTV tako prejemajo bistveno nižja neto izplačila od redno zaposlenih. Prav tako nimajo zagotovljene plačane bolniške dobe, dopusta, in vseh ostalih ugodnosti, ki jih uživajo njihovi redno zaposleni sodelavci. Obenem pa honorarni sodelavci opravljajo enako zahtevno in količinsko primerljivo delo kot redno zaposleni sodelavci.

Na RTV Slovenija po besedah predstavnika sindikata novinarjev Slovenije Iztoka Jurančiča trenutno dela okoli 260 honorarnih sodelavcev, ki bi morali biti glede na način svojega dela redno zaposleni.

»Na RTV Slovenija smo že opravili pregled in sprejeli določene ukrepe. Postopka še nismo zaključili. A ko ugotovimo, da zanje dela 30 maskerjev, zaposlenih pa jih je le deset, vidimo da nekaj ni v redu,« je povedala glavna inšpektorica za delo.

Inšpekcija lahko po pojasnilih Nataše Trček poleg denarne kazni delodajalcu honorarnemu sodelavcu, ki bi moral biti redno zaposlen, prepove nadaljnje delo za medij. Ne more pa od medijske hiše zahtevati, da takšnega sodelavca zaposli. To lahko honorarni sodelavec doseže le s tožbo za redno zaposlitev v postopku pred sodiščem.

Tožbe in odškodnine

Po naših informacijah je z namenom pridobitve zaposlitve RTV Slovenja med leti 2008 in 2014 tožilo 77 honorarnih sodelavcev. Dvaintrideset jih je tožbo dobilo, 16 izgubilo, ostali pa so še v sodnem postopku. Zaradi izgubljenih tožb med leti 2008 in septembrom 2014 je morala RTV Slovenija nekdanjim honorarnim sodelavcem plačati tudi slabih 500.000 evrov premalo izplačane plače v času njihovega honorarnega dela.

Po oceni Sindikata novinarjev Slovenije je leta 2004 število zunanjih sodelavcev medijev znašalo deset odstotkov vseh novinarjev, v zadnjih desetih letih pa se je delež povečal na 30 odstotkov. Izhajajoč iz rezultatov ankete, ki jo je sindikat izvajal med honorarnimi sodelavci v preteklih letih (Delo Revije in Dnevnik – 2012, Delo – 2013) znaša strošek novinarja, ki dela za medij kot redni honorarni sodelavec, 40 do 50 odstotkov stroška, ki ga za medijsko hišo predstavlja redno zaposlen novinar. Na RTV Slovenija, kjer naj bi po podatkih sindikata obstajal dogovor o pravicah honorarnih sodelavcev, pa je strošek honorarnega sodelavca 80 odstotkov stroška redno zaposlenega novinarja (podatek je povprečje, ugotovljeno na podlagi izvedenih anket.)

Po podatkih, ki jih je Sindikat junija 2013 pridobil od davčne uprave, je bil povprečni bruto dohodek samostojnega novinarja v letu 2012 12.800 evrov. Natančne podatke o prihodkih honorarnih sodelavcev medijev je nemogoče zajeti iz uradnih evidenc, saj novinarji sodelujejo z mediji preko različnih organizacijskih oblik – imajo status samostojnega novinarja z vpisom v razvid samostojnih novinarjev pri Ministrstvu za kulturo, so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi pri istem ministrstvu, imajo status samostojnega podjetnika ali kot honorarni sodelavci z medijem sodelujejo prek avtorskih pogodb. Ker sta statusa samostojnega novinarja in samostojnega podjetnika praktično izenačena (razlika je le v 15-odstotni dodatni olajšavi, ki jo lahko uveljavlja samostojni novinar, če vodijo računovodstvo in ne posluje z normiranimi stroški, teh pa je malo), število novinarjev s statusom samostojnega novinarja upada, medtem ko narašča število novinarjev, ki imajo status samostojnega podjetnika.

Ker mediji podatke o višini honorarjev varujejo kot poslovno skrivnost, je ocene o višinah honorarjev in obliki dogovornega sodelovanja med medijskim izdajateljem in honorarnim novinarjem mogoče pridobiti samo od honorarnih sodelavcev samih. Sindikat je v lanskem letu izvedel anketo med honorarnimi sodelavci Večera, Dela, Slovenskih novic, Dnevnika, Primorskih novic, TS media, POP TV, 24ur, RTVS in Krater media (revijalni del). Povprečni bruto mesečni dohodek samozaposlenih se na podlagi podatkov, pridobljenih v anketi, giblje med 800 evrov bruto in 1800 evrov bruto mesečno.

Vendar niso problematične samo višine honorarjev: novinarji TS media so Sindikat opozorili na prevalitev stroškov dodatne obdavčitve honorarjev na honorarne sodelavce, na Primorskih novicah so honorarnim sodelavcem v marcu 2014 enostransko znižali honorarje za nazaj za polovico, honorarni sodelavci Dela in Slovenskih novic pa so opozorili, da pogodbe vsako leto zamujajo in posledično na začetku leta delajo na črno. Ker na pogodbah ni navedenih tarif, ne vedo, račun v kakšni višini bodo na koncu meseca izstavili za svoje delo.