Danes bo v Državnem zboru prvo branje predloga Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), ki uvaja tako imenovane davčne blagajne. Prejšnji teden sem opozoril na težave, ki bi jih trenutna definicija poslovanja z gotovino v zakonu prinesla slovenskim startup podjetjem. Med poslovanje z gotovino, za katero mora podjetje uvesti davčno blagajno, predlog zakona šteje tudi plačila prek tujih ponudnikov plačilnih storitev, na primer prek sistema PayPal. Zato bi se morali tuji ponudniki, kot je PayPal, z namenom vzpostavitve davčnih blagajn elektronsko povezati s sistemom finančne uprave (Furs). A to je glede na majhnost slovenskega trga utopično pričakovati. Ker mnogi naši startupi za poslovanje uporabljajo tuje plačilne ponudnike, bi bila tako uvedba davčne blagajne za njih praktično nemogoča. Zato jim ne bi preostalo drugega kot selitev v tujino.

Na moj zapis o težavah pri transakcijah, o katerih bo treba poročati Fursu, se je danes odzvalo tudi Ministrstvo za finance (MF):

Iz predloga zakona izhaja, da v primeru plačila računa prek ponudnika plačilnih storitev, računa ni potrebno potrditi pri Fursu. PayPal lahko štejemo za ponudnika spletnih plačilnih storitev, ki izvaja storitve v Sloveniji neposredno in za plačila računov prek PayPala tako velja enaka razlaga in uporaba ZDavPR kot za ostale izvajalce plačilnih storitev v Sloveniji, in sicer: v kolikor plačilo s katerokoli izmed oblik gotovine ni izvršeno neposredno pri dobavitelju ampak s posredovanjem izvajalca plačilnih storitev, se plačilo ne šteje kot gotovinsko in ne velja obveznost potrjevanja računov po ZDavPR.

Če je plačilo računa izvršeno prek ponudnika plačilnih storitev, računa ni potrebno potrditi pri Furs.

Veseli me, da je MF podalo pojasnilo k predlogu Zakona. Odlično je, da v pojasnilu MF kaže, da se zaveda potencialnega problema.

A iz predloga zakona interpretacija, kot jo podaja MF, ni možna, saj ne dopušča izjem, o katerih govori pojasnilo.

Plačila s kreditnimi karticami in prek posrednikov (na primer PayPala) bodo po definiciji predloga zakona obravnavani kot gotovina (4. točka 2. člena), zavezanci pa vsi, ki morajo izdajati račune za plačilo z gotovino (1. odstavek 3. člena). Zakon dopušča le izjemo (3. odstavek 3. člena) za plačila prek avtomatov in prodajo na letalih. To pomeni, da so strogo po zakonu PayPal plačila še kar obravnavana kot gotovinska plačila, ne glede na to, kako si MF tolmači sporne dele zakona.

Mislim, da mora biti Zakon napisan jasno in nedvoumno za vse, ki ga uporabljajo. Trenutno samo interpretacija MF, kaj so mislili s predlogom, ni dovolj. Je pa dobrodošla, saj omogoča iskanje boljše rešitve, da se doseže skupen namen. V Sloveniji so davčni in ostali inšpektorji neodvisni. Pojasnila k zakonom jih lahko usmerjajo, jih pa ne obvezujejo. Zato mislim, da je pomembno, da so pravila jasna od začetka.

Če se vsi strinjamo, da lahko plačila prek posrednikov (na primer prek sistema PayPal), katerih transakcije so enostavno sledljive, izvzamemo iz predloga zakona, naj poslanci to naredijo z ustreznim amandmajem na zakon. Z amandmajem bi v zakonu jasno določili, da poslovanje z gotovino ne pomeni poslovanja prek ponudnikov plačilnih storitev, ki omogočajo sledljivost transakcij.

Aleš Špetič je glasnik digitalnih tehnologij Republike Slovenije in podjetnik.