Ljubljana – Precej informacijskotehnoloških (IT) podjetij dosega v prvi polovici letošnjega leta precejšen upad poslovanja glede na isto obdobje lani. Bo IT-sektor zaradi pomanjkanja investicij doživel enako usodo kot propadla gradbena podjetja?

Prvič objavljeno 16. julija 2012 v časniku Delo

Podjetje ZZI, ki se največ ukvarja z informatizacijo carinskih postopkov, je v prvih šestih mesecih lani s poslovanjem z državo zaslužilo 1,3 milijona evrov. V letošnji prvi polovici se je zaslužek glede na isto obdobje lani zmanjšal za 54 odstotkov, na dobrih 600.000 evrov. Podjetje je leta 2010 z državo ustvarilo kar 73 odstotkov vseh poslov.

Peter Zorko iz ZZI je pojasnil, da se izpad dohodka v Sloveniji trudijo nadomestiti s prodorom na tuje trge, predvsem z vlaganjem v storitve v oblaku. Zaradi majhnosti in razdrobljenosti našega trga in sosednjih je rast podjetja počasna, a vztrajna. Poudarja, da je imelo nesprejetje proračuna za letos zelo velik vpliv na poslovanje vseh izvajalcev za javno upravo, saj so imeli zamrznjena vsa naročila.

V spletni aplikaciji Komisije za preprečevanje korupcije smo našli še osem podjetij, ki imajo podobno usodo. Stane Štefančič, direktor podjetja Genis, ki se ukvarja predvsem z razvojem informacijskih sistemov za e-poslovanje, opozarja, da manjše vlaganje države v IT-sektor zelo zmanjšuje izvozni potencial informacijskotehnoloških podjetij, obenem pa negativno vpliva na kakovost infomacijskih sistemov v javni upravi. Z aprilom letos je ta zmanjšala naročila po obstoječih pogodbah za osnovno, operativno in dopolnilno vzdrževanje glavnih informacijskih sistemov za več kot 50 odstotkov. Genisu so prihodki od poslovanja z državo z 919.000 evrov v prvih šestih mesecih lani padli na 561.000 evrov v istem obdobju letos.

Zanimivo je, da se trem največjim svetovnim IT-korporacijam pri nas dohodki povečujejo: družbi IBM so zrasli s 6,8 milijona evrov v prvih šestih mesecih lani na 10,6 milijona evrov letos, Oraclu pa z 1,24 na 1,27 milijona evrov.

Jih čaka usoda gradbincev?

Na vprašanje, ali podatki o poslovanju kažejo, da IT-sektorju grozi usoda gradbincev, predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in direktor podjetja Datalab Andrej Mertelj odgovarja, da se je tem podjetjem že začela usoda gradbeništva. Zastoj državnih in zasebnih investicij, ki pri nas traja že tri leta, je IT-sektor zelo prizadel. Zato podjetja zmanjšujejo investicije v razvoj, krčijo razvojne oddelke, izključen ni niti propad nekaterih družb.

Pozitivna je večja pomoč gospodarske diplomacije in druge javne uprave pri prodoru podjetij na tuje trge v zadnjih nekaj letih, saj je prej tako rekoč ni bilo. »Če želite prodati informacijski sistem za javno upravo na primer v Srbijo, potrebujete pomoč naših javnih uslužbencev, ki bodo srbskim kolegom predstavili prednosti sistema,« poudarja Mertelj. A ta pomoč zmanjšanja naročil države kratkoročno ne bo nadomestila, saj so razvojni in prodajni cikli aplikacij dolgotrajni – trajajo lahko tudi do tri leta.

Mertelj kot ključne tuje trge za naše IT-družbe vidi Balkan, države nekdanje Sovjetske zveze, arabske države in tudi bolj oddaljene azijske. Tu lahko podjetja upoštevajo zgled družb RMI, ki svoje sisteme za upravljanje marin uspešno trži na Kitajskem, Špici, ki je s svojimi IT-sistemi prodrla v arabske države in Južno Afriko, in različnim start-upom v Silicijevi dolini v ZDA (Zemanta, Voxio, Double Recall).

Predolgo na državnih jaslih?

V oči bode velika odvisnost nekaterih podjetij od poslovanja z državo. »Država z lokalnimi skupnostmi, s finančnimi ustanovami in podjetji, ki jih obvladuje, predstavlja velik del povpraševanja po IT-storitvah. A to ni pregledno razdeljeno, obenem pa se je sprevrglo v nezdravo odvisnost, v nekaterih primerih že kar v molzenje proračuna,« pojasnjuje Dare Hriberšek, urednik revije Monitor Pro in poznavalec IT-trga pri nas. Pričakuje, da bo manjšanje državnih sredstev za informacijske tehnologije izčistilo zdravo jedro podjetij, da bodo nekatera propadla, druga pa odpuščala zaposlene.

»Naša podjetja so se sposobna preusmeriti na druge trge in nekatera so to že dokazala, saj so se nehala gnesti pred vrati ministrstev in se raje posvetila iskanju novih kupcev. Morda bo kakšna družba celo ugotovila, da je poslovanje z zasebnim sektorjem lažje kot zapletati se v mreže dogovorov pod mizo, političnih preobratov in provizij,« dodaja Hriberšek.

Opaža, da država že dolgo išče načine za promocijo naših IT-podjetij v tujini, a da optimalnega še ni našla. »Še več, dvajset let smo lahko opazovali pingpong pristojnosti med gospodarskim in zunanjim ministrstvom. V praksi se je tako pokazalo, da je gospodarska promocija pogosto povsem odvisna od sposobnosti posameznega gospodarskega predstavnika na veleposlaništvu.« Nekateri so pri tem požrtvovalni in popolnoma prezrti, a posledice večletne negativne kadrovske selekcije v javni upravi so na tem področju opazne.