Bo 4500 čakajočih danes dobilo socialno pomoč?

Podjetje, ki je programiralo informacijski sistem centrov delo, družino in socialne zadeve, je vpleteno v več nenavadnih poslov.

Ljubljana – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve obljublja, da bo večina prosilcev za socialno pomoč, ki je zaradi težav z informacijskim sistemom še ni dobila, to prejela danes. Sistem sicer še ne deluje brezhibno, pojasnila, zakaj je tako, pa so različna.

Prvič objavljeno 10. februarja 2012 v časniku Delo

Foto: eheçåtzin
Foto: eheçåtzin

Tisti, ki so za socialno pomoč zaprosili decembra, še kar čakajo na njeno izplačilo. Dobiti bi jo morali 20. januarja, a je zaradi težav z novim informacijskim sistemom centrov za socialno delo ISCSD2 še niso prejeli. Na ministrstvu za delo so nam zagotovili, da so centri večino odločb za 4500 prosilcev, ki čakajo na pomoč, izdali v torek, izplačila naj bi sledila danes.

Pojasnila, zakaj ISCSD2 ob njegovem zagonu v začetku leta ni deloval, so različna. Ministrstvo je ob nastanku težav pojasnjevalo, da je zanje kriv intervencijski zakon o socialnih transferjih, ki je bil sprejet konec lanskega leta. Zaradi njega so morali nekatere stvari reprogramirati, kar je povzročilo zastoje v delovanju sistema.

A to bi moralo biti po mnenju poznavalcev končano v tednu ali dveh, težave pa se še ponavljajo. Na ministrstvu so nam prejšnji teden nato povedali, da nobenemu izmed podjetij, ki že eno leto programirajo ISCSD2, ni jasno, zakaj težave še vedno nastajajo. Za pojasnilo smo zato zaprosili podjetje Comland, ki je skupaj z družbo Rais programiralo informacijski sistem.

Tomaž Pogačnik, direktor Comlanda, je pojasnil, da je težava v bazah podatkov o državljanih, s katerimi se povezuje sistem ISCSD2. Nekatere izmed njih so v uporabi šele krajši čas, zato v njih manjkajo podatki. Tako delavke na centrih za socialno delo do teh baz podatkov prek sistema ISCSD2 ne morejo dostopati in zato ne morejo izdati odločb. Pogačnik napoveduje, da bodo težave odpravljene v nekaj tednih.

Comlandu posel 
dali brez razpisa

Ministrstvo je Comlandu, ki je po podatkih Supervizorja leta 2010 82 odstotkov vseh prihodkov dobil iz poslovanja z državo, od tega kar 78 odstotkov iz poslovanja z ministrstvom za delo, milijonski posel za nadgradnjo aplikacije marca 2010 oddalo brez javnega razpisa.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je sistem tako kompleksen, da ga lahko nadgradi le obstoječ izvajalec. Comland je namreč marca 2008 na javnem razpisu dobil naročilo v vrednosti 736.000 evrov za nadgradnjo aplikacije ISCSD. A v obvestilu o oddaji naročila iz leta 2010 tudi piše, da je ministrstvo Comlandu posel dalo, ker ima podjetje izključne pravice nad programsko kodo.

Comland je nato lani in predlani z nadgradnjo ISCSD zaslužil več kot dva milijona evrov, od začetka dela na sistemu leta 2003 pa že več kot štiri milijone evrov in pol. Tudi posel za nadgradnji aplikacij Kurir (informacijski sistem za izplačevanje transferjev veteranom in žrtvam vojnega nasilja) leta 2009 in Domis (informacijski sistem domov za starostnike) leta 2010 je dobil brez javnega razpisa, po razlagi ministrstva spet zato, ker je podjetje zmagalo na predhodnih razpisih. A tudi tu ima sodeč po obvestilu o oddaji naročila Comland v lasti avtorske pravice, s programiranjem obeh aplikacij pa je doslej zaslužil 5,5 milijona evrov.

Dajanje poslov podjetjem, ker imajo ta lastništvo nad avtorskimi pravicami, je sicer legalno, a za državo ponavadi precej drago, so na naše vprašanje o spornosti takšnega pridobivanja poslov odgovorili na računskem sodišču. Pojasnili so, da lahko postane ministrstvo, če prenosa avtorskih pravic ne vključi v pogodbo, od podjetja odvisno. Tako lahko podjetje pri naslednji nadgradnji s pogajanjem doseže višje cene. Računsko sodišče zato priporoča, naj ministrstva od podjetij odkupijo avtorske pravice in nato sama vzdržujejo informacijske sisteme oziroma vzdrževanje prepustijo drugemu izvajalcu. Le tako namreč lahko zagotovijo, da bodo dobila kakovostno razvojno dokumentacijo informacijskih sistemov, ki bo omogočala, da lahko naslednjo nadgradnjo opravi morebitni cenejši ponudnik.

Nenavadni tudi 
nekateri drugi posli

Comland je tudi eno izmed štirih podjetij v konzorciju, ki je Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVLR) nadgradil aplikacijo ISARR za potrjevanje zahtevkov za evropska sredstva. O ugotovitvah računskega sodišča, da je konzorcij, ki ga vodi podjetje Ipmit, aplikacijo sprogramiral na neprimerni tehnologiji in s slabimi programskimi rešitvami, kar menda povzroča zamude pri črpanju evropskih sredstev v proračun, smo že poročali.

Sodišče je še ugotovilo, da je SVLR v javnem razpisu za nadgradnjo ISARR neupravičeno omejeval konkurenco, konzorcij pa ni beležil razvojne dokumentacije. Direktor Comlanda meni, da je večina ugotovitev računskega sodišča pravilnih, da pa je sodišče iz njih izpeljalo napačne sklepe. Posel zdaj preiskuje Komisija za preprečevanje korupcije.

Sporno je tudi poslovanje Comlanda z Agencijo RS za okolje (Arso), s katero je podjetje od leta 2003 zaslužilo 578.000 evrov. Do leta 2008 je Comland za Arso programiral aplikacije za sistem Sirena, ki so stale manj kot 40.000 evrov, zato Arsu po tedaj veljavni zakonodaji ponudnika ni bilo treba izbrati na javnem razpisu. Sistem Sirena vsebuje digitalne aplikacije za spremljanje prostoživečih živali in rastlin.

Leta 2008 je nato agencija, najverjetneje v nasprotju z zakonom, Comlandu brez javnega razpisa oddala naročilo v vrednosti dobrih 100.000 evrov za nadgradnjo sistema. Na Arsu so nam pojasnili, da jih je njihova pravna služba pozneje opozorila na nepravilno oddano naročilo, a ga niso preklicali. So pa leta 2010 nato javno objavili naročilo za novo aplikacijo v sistemu. A to je najverjetneje neupravičeno omejevalo konkurenco, saj je predpisovalo, v katerem programskem jeziku mora biti aplikacija napisana. Po pojasnilih računskega sodišča namreč naročnik takšnih pogojev v javnem naročilu ne sme postavljati.

Na Arsu priznavajo, da so pri vzdrževanju sistema Sirena popolnoma odvisni od Comlanda. Sicer imajo v lasti avtorske pravice in razvojno kodo aplikacij v sistemu, a nimajo niti enega zaposlenega programerja, ki bi lahko preveril, ali je razvojna koda napisana tako, da bi lahko vzdrževanje Sirene prevzelo drugo podjetje.

Polonca Blaznik, informatičarka na Arsu, poudarja, da bi bilo veliko ceneje, če bi zaposlili nekaj ljudi, ki bi lahko nadzirali delo Comlanda in nekatere stvari sprogramirali sami, kot pa da posle sklepajo z zunanjimi izvajalci, ki so praviloma zelo dragi. Comland je po njenih besedah dela na sistemu Sirena sicer korektno opravil.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nadzor nad javnim sektorjem

Kako dobro delujejo javna uprava in državna podjetja, ki jih plačujemo davkoplačevalci oziroma so odgovorni državljanom? Nadzorujemo zaposlovanje, učinkovitost in korupcijo v javnem sektorju.

73 prispevkov

Epizoda 16: komentar pogovora s premierjem Marjanom Šarcem

V tokratnem podkastu pojasnjujemo, zakaj ne moremo biti zadovoljni z odgovori predsednika vlade.

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem, Podcast
Podcast,

Intervju s premierjem Šarcem: veliko anekdot, malo konkretnosti

Premierja Marjana Šarca smo vprašali, kakšne ukrepe pripravlja vlada na področjih, ki jih preiskujemo pri Pod črto. Z odgovori ne …

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem
Mnenje,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno