Avtohiša Moste je decembra 2009 od Abanke Vipa dobila 800.000 evrov. Država je za posojilo jamčila s 272.000 evri poroštva.

Banka je nato že leto pozneje – decembra 2010 in januarja 2011 – unovčila poroštvo v višini 278.181 evrov. Znesek unovčenega poroštva je bil celo za dobrih 6000 evrov višji od zneska danega poroštva. Po pojasnilih finančnega ministrstva je razlog za to določilo v pogodbah o poroštvu, da država banki krije tudi neplačane obresti na posojilo in druge stroške posojila.

Avtohiša Moste je v stečaj šla šele tri leta po unovčitvi poroštva – avgusta 2013. Stečaj je vodil Aleš Velkaverh.

Velkaverh je ob začetku stečajnega postopka ugotovil, da Avtohiša Moste že tri leta praktično ne posluje. »Opravil sem tudi poizvedbe, iz katerih izhaja, da dolžnik nima nobenega unovčljivega premoženja. Očitno je, da dolžnik že dalj časa ni posloval in je bilo premoženje že v celoti odtujeno.«

Država je od podjetja dobila povrnjenih le za 3377 evrov danega poroštva. Preostali del, torej okoli 275.000 evrov unovčenega poroštva, smo torej pokrili davkoplačevalci.

Na stečajnega upravitelja Aleša Velkaverha smo se obrnili z vprašanjem, zakaj se je stečaj zgodil šele po treh letih od unovčenja bančnega poroštva, ko podjetje že davno ni več poslovalo in praktično ni imelo več premoženja.

Velkaverh nam je v telefonskem pogovoru povedal, da je »reakcijski čas« pri predlaganju stečajev zelo pozen. Banke, država in ostali upniki stečaje pogosto predlagajo (pre)pozno. Po drugi strani pa je interes nekaterih poslovodstev, da se stečaj zgodi čim kasneje, saj lahko tako skrijejo sporne posle podjetja. Banka lahko po dveh mesecih predlaga stečaj, če podjetje ne posluje. »Toda, pozno predlaganje stečajev je kronični problem pri nas,« je poudaril Velkaverh.

Problem stečaja Avtohiše Moste je bil tudi, da takrat družba ni več imela direktorja, ki bi povedal, kako je poslovalo podjetje. Ta problem pa je nastal prav zaradi poznega stečaja, je pojasnil Velkaverh. Upravitelj je lahko takrat le ugotovil, da družba po dostopnih podatkih ne posluje in nima sredstev.

Še ena težava pri stečaju podjetja pa je bil čas stečaja. Stečaj se je po pojasnilih Velkaverha začel ravno v obdobju, ko je zakonodaja določala, da sodišče ne krije več stroškov za začetek stečaja, če tega stroška ne more pokriti stečajni dolžnik niti ga nočejo pokriti upniki. Zato je šla družba v izbris brez likvidacije.

Po trenutno veljavni stečajni zakonodaji sodišča v takšnih primerih spet krijejo stroške za začetek stečaja. Zato lahko stečajni upravitelj poskuša pridobiti dokumentacijo o poslovanju podjetja oziroma preiskati poslovanje podjetja in ugotoviti morebitne sporne posle. Po besedah Velkaverha se je namreč ugotovilo, da je bila ukinitev sodnih predujmov velika napaka, saj se je lahko vodstvo podjetja na tak način izognilo odgovornosti za morebitne sporne posle podjetja. Toda, ker v primeru Avtohiše Moste Velkaverh ni dobil predujma za začetek stečaja, ni mogel preiskati poslovanja podjetja v preteklosti.