Preberite prvi del preiskave: Astroturfing (1. del): lažni Twitter profili, ki napadajo kritike stranke SDS

Svetovno priznana slovenska kuharica Ana Roš je sredi maja lani na svojem profilu na Instagramu objavila kritiko ukrepov slovenske vlade za zamejitev širjenja novega koronavirusa.

»Slovenija ne komunicira s predstavniki turizma, ne dajo nam nobenih informacij, datumov, načrtov,« je v angleškem jeziku zapisala Roš. Vprašala se je tudi o smiselnosti ponovnega odprtja meje s Hrvaško.

Njena objava je nastala kot posledica zaprtja barov in restavracij ob prvem valu epidemije bolezni covid-19 v Sloveniji lani spomladi. Po koncu prvega vala je sledilo odpiranje mej, prek katerih so bili čez poletje v Slovenijo uvoženi novi primeri okužb.

V dneh po objavi se je na družbenem omrežju Twitter nanjo usula množica negativnih in celo osebno žaljivih komentarjev. »Brezobziren, tendenciozen zapis “velike šefinje” Hiše Franko Ane Roš je razkril, da se ta gospa požvižga na zdravje drugih ljudi, važno, da ona služi. Neprimerno, levičarsko. Tam me ne vidijo, pa tudi svojim gostom je ne bom več priporočal,« se je glasila objava osebe po imenu Samo Gabrijelčič. Gabrijelčičevo objavo je s svojimi sledilci nato delil tudi premier Janez Janša.

Takšnih tvitov, uperjenih proti Ani Roš, oziroma deljenj teh zapisov, je bilo več sto. Uporabniki Twitterja so jo obtoževali, da daje prednost zasebnemu zaslužku pred javnim zdravjem. Njeno kritiko so označili za »anarholevičarsko bebavo in oholo pritoževanje«. Pošiljali so jo k partizanom, katerim bi nato kuhala »golaž neumnosti«. Obregnili so se celo ob cene jedi v njeni restavraciji in ji napovedali bojkot.

Takšni napadi na nasprotnike SDS na družbenih omrežjih niso nobena redkost. Pri Pod črto smo na vzorcu 307 profilov na Twitterju analizirali sedem takšnih napadov na nasprotnike oziroma kritike stranke SDS ali politik trenutne vlade. Na podlagi te analize smo uspeli ugotoviti, da vsebino za napade najpogosteje prispevajo bodisi predstavniki stranke SDS oziroma javne osebe blizu stranke bodisi mediji pod nadzorom stranke. V napade so vključeni tudi profili, za katere sumimo, da so del astroturfing operacije. V drugem delu preiskave tako predstavljamo, kako delujejo napadi mreže uporabnikov omrežja Twitter na kritike stranke SDS.

Astroturfing uporabljajo tajne službe, zasebne agencije za odnose z javnostjo …

V prvem delu preiskave smo opisali razvoj tako imenovanega astroturfinga oziroma ustvarjanja lažnega družbenega mnenja: od objavljanja papirnatih pamfletov v začetku 20. stoletja in financiranja lažnih društev »zaskrbljenih državljanov« v letih po drugi svetovni vojni do napadov posameznikov na družbenih omrežjih v 21. stoletju.

Skupna vsem primerom je praksa prikrivanja resničnega izvora neke kritike ali izjave. Bistvo astroturfinga je torej produkcija izjav, ki se predstavljajo kot izjave naključnih članov družbe. V resnici pa so avtorji ali naročniki teh izjav bodisi podjetja bodisi politične stranke.

Zakaj se podjetja in politične stranke odločajo za takšno ustvarjanje lažnih javnosti? Mnenjem naključnih kupcev nekih izdelkov bralci teh mnenj zaupajo bolj kot mnenju korporacije, ki ta izdelek izdeluje, saj to prepoznajo kot reklamo. Na tej ideji temeljijo številni primeri uporabniškega ocenjevanja izdelkov in storitev: knjig, restavracij, avtomobilskih servisov, turističnih znamenitosti in drugih, ki jih komentirajo zadovoljni (ali nezadovoljni) uporabniki. Podobno je v politiki. Mnenje naključnega državljana predstavlja nekaj pristnega in iskrenega. V mnenjih politične stranke in njenih predstavnikov pa takšne pristnosti in iskrenosti ni, temveč jim pripisujemo željo po prevzemu oblasti. Če pa se v podporo neki politični stranki na družbenih omrežjih oglasijo profili, ki na prvi pogled niso povezani s to stranko, lahko volilci takšno mnenje vidijo kot bolj verodostojno.

V zadnjih letih je bilo v javnosti razkritih mnogo primerov, kjer so z navidez neodvisnimi profili na skrivaj upravljali politični akterji.

Svetovno znan primer takšnega astroturfinga se je zgodil ob ameriških volitvah leta 2016. Takrat naj bi profili na družabnih omrežjih, ki so bili pod nadzorom ruskih tajnih služb, s svojimi objavami načrtno poglabljali delitve med Američani. Nekateri profili so po ugotovitvah ameriških obveščevalcev širili lažne negativne novice o Donaldu Trumpu, drugi pa lažne novice o Hillary Clinton.

Takšnih primerov je še več. Eden izmed najbolj bizarnih prihaja iz Južne Koreje. Tajna služba te države je ob predsedniških volitvah leta 2012 nadzorovala več kot 1000 lažnih profilov na Twitterju. Med njimi je 120 takšnih profilov objavljalo vsebine v podporo predsedniški kandidatki Park Geun Hye. Geun Hye je nato na volitvah tudi zmagala. Ostali lažni profili naj bi bili namenjeni vplivanju na javno mnenje Južnih Korejcev do Severne Koreje.

Teh 120 lažnih profilov je pred volitvami objavilo več kot 130.000 tvitov v podporo predsedniški kandidatki. Vlogo tajne službe na volitvah leta 2012 so na koncu razkrili opozicijski politiki in novinarji. Južnokorejska sodišča so Park Geun Hye leta 2020 zaradi zlorabe oblasti in korupcije obsodile na 20 let zapora. Tistega leta so bili zaradi podkupnin obsojeni tudi trije nekdanji direktorji južnokorejske tajne službe.

Leta 2019 pa se je poljski novinarki Katarzyni Pruszkiewicz uspelo pod krinko zaposliti v eni izmed agencij za odnose z javnostjo v tej državi, ki je med drugim svojim strankam ponujala storitve astroturfinga. Pruszkiewicz je imela s tem neposreden vpogled v načrtovane politične operacije na družabnih omrežjih.

Kot nova zaposlena je morala najprej ustvariti lažen Twitter profil. Prek tega profila je morala deliti politične in socialne vsebine ter s tem pridobiti vsaj 500 sledilcev. Po uspešno opravljenem preizkusu je dobila nadzor nad več lažnimi profili. Posamezen uslužbenec agencije je upravljal z okoli ducat takšnimi profili. Nadrejeni pa so jim posredovali navodila, kakšne vsebine morajo objavljati, koga hvaliti in koga kritizirati.

Agencija je nadzorovala tako profile, ki so podpirali vladajoče stranke, kot tudi profile, ki so pisali v prid politični opoziciji. Pruszkiewicz je več profilov uporabljala za promocijo poljske javne televizije. Slednja je pod nadzorom poljskih oblasti in pogosto objavlja sovražne prispevke o manjšinah na Poljskem.

Nekateri profili pod nadzorom agencije so objavljali zapise v podporo politika, ki je bil v evropski parlament izvoljen na listi ene izmed levih strank na Poljskem. Drugi profili pod nadzorom te iste agencije pa so nato kritično odgovarjali na te zapise, s čimer so ustvarjali konflikt in s tem večjo vidnost objav v podporo politiku.

Učinkovitost astroturfinga odvisna od konkretnosti teme

Prakse političnega astroturfinga so v svetu že precej razširjene. Toda, ali so tudi učinkovite?

Več raziskav na to temo v zadnjih letih ugotavlja, da astroturfing pod določenimi pogoji lahko učinkovito vpliva na to, kako ljudje dojemajo nek družbeni problem. Obenem se posamezniki izredno težko »ubranijo« pred takšno manipulacijo.

Študija treh raziskovalcev iz univerz v Zürichu, Münchnu in Berlinu je naredila preizkus vpliva astroturfinga na več kot 2000 udeležencev raziskave. Delu udeležencev so raziskovalci pokazali naslove treh različnih novic. Prvi naslov je povezoval ruske tajne oblasti z zastrupitvijo nekdanjega vohuna Sergeja Skripala. Drugi naslov je povezoval Rusijo z vpletanjem v ameriške volitve leta 2016. Tretji naslov pa je povezoval sirsko vlado s kemičnim napadom na prebivalce v tej državi.

Drugemu delu udeležencev pa so raziskovalci pokazali iste naslove novic, le da sta bila pod naslovom še komentarja dveh lažnih profilov, ki so jih ustvarili raziskovalci. Ta dva komentarja sta dvomila v resničnost prikazanih novic.

Raziskovalci so ugotovili, da sta komentarja najbolj vplivala na percepcijo novice o zastrupitvi Skripala. Po prebranih komentarjih so udeleženci raziskave bolj podvomili v resničnost novice kot tisti, ki komentarjev niso prebrali. Komentarja lažnih profilov sta v nekoliko manjši meri pri udeležencih vzbudila tudi dvom v resničnost novice o odgovornosti sirske vlade pri napadu s kemičnim orožjem. Pri novici o vmešavanju v ameriške volitve pa komentarja nista imela učinka.

Zakaj so se udeleženci raziskave na različne novice odzvali različno? Vzrok bi lahko bil v konkretnosti novice, sta v študiji zapisala raziskovalca. Zastrupitev Skripala je zelo konkreten in lahko razumljiv dogodek. Zato bi lahko bilo v tem primeru lažje manipulirati s percepcijo posameznikov. Vmešavanje v ameriške volitve pa je težje predstavljiv, bolj abstrakten dogodek. To pa bi lahko oteževalo manipulacijo udeležencev.

Do podobnih zaključkov je prišla tudi študija dveh raziskovalcev iz ameriških univerz Champlain College oziroma Montana Western iz leta 2019. Ugotovila je, da so astroturfing sporočila vplivala na percepcijo udeležencev raziskave do kurjenja premoga za proizvodnjo električne energije. Niso pa vplivala na njihova stališča do ideologije nacionalizma.

Metodologija preiskave napadov na Twitterju

Astroturfing je torej lahko učinkovito orodje za manipulacijo s percepcijo volivcev. Ob tem pa poznamo mnoge primere iz tujine, ko so posamezne skupine astroturfing uporabile za doseganje svojih političnih ciljev.

Ali takšne skupine obstajajo tudi v Sloveniji? V prvem delu naše preiskave smo opisali, da so lažnim profilom najbolj podobni tisti, ki promovirajo stranko SDS, njene politike oziroma napadajo njene sovražnike. Ugotovili smo, da na Twitterju obstaja vsaj 27 profilov s skoraj izključno takšnimi objavami, ki imajo obenem lažne ali celo ukradene profilne fotografije.

Nato smo na podlagi teh 27 profilov poskušali dobiti širši vzorec profilov na Twitterju, ki so vpleteni v promocijo stranke SDS in napade na njene nasprotnike. Analizirali smo, kateri profili sledijo 27 profilom z lažno fotografijo. Nato smo izluščili tiste, ki sledijo vsaj šestim izmed teh sedemindvajsetih. Temu pogoju je ustrezalo 500 profilov.

V drugem koraku smo izbrali sedem napadov na posameznike, ki so bili na kakršen koli način kritični do stranke SDS oziroma trenutne vlade. Osredotočili smo se na tiste napade s precejšnjo odmevnostjo v javnosti:

• napad na žvižgača Ivana Galeta, ki je razkril sporno nabavo zaščitne opreme ob prvem valu epidemije bolezni covid-19 lani spomladi,
• napad na zdravnika Riharda Knaflja, ki je aprila lani kot neprimerne označil ventilatorje, nabavljene za predihavanje bolnikov s covid-19,
• napad na novinarko Eriko Žnidaršič, ki je vodila oddajo Tarča, v kateri so razkrili nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme,
• Napad na Jašo Jenulla, neformalnega vodjo petkovih protestov proti vladi,
• napad na glasbenika Roberta Pešuta – Magnifica, ko je izrazil po mnenju nekaterih kritično mnenje o slovenski narodnozabavni glasbi,
• napad na Jožeta P. Damijana, kandidata Koalicije ustavnega loka za premierja,
• v uvodu omenjeni napad na najbolj priznano slovensko kuharico Ano Roš, ko je kritizirala vladne ukrepe za omejevanje bolezni covid-19.

Izmed 500 profilov jih je bilo vsaj v enem napadu bodisi z objavo bodisi s poobjavo tvita udeleženih 307. Všečkov v naši preiskavi nismo analizirali. Teh 307 profilov je tudi naš končni vzorec, na podlagi katerega smo izvedli vse nadaljnje analize.

Ob tem je treba poudariti, da omenjen vzorec sestavljajo različni tipi Twitter profilov. Nekateri so profili vidnih članov stranke SDS. Takšen je profil premierja Janeza Janše, ki je del vzorca. Drugi so profili mnenjskih voditeljev blizu stranki SDS – na primer novinarjev medijev pod nadzorom stranke ali znanih oseb, ki delijo prepričanja stranke oziroma sodelujejo z njo. V vzorcu pa je zajeta tudi množica profilov, ki bi lahko bili del usklajene operacije astroturfinga. Gre za profile, ki imajo lažne ali simbolične naslovne fotografije in ki objavljajo skoraj izključno vsebine v podporo stranki SDS.

Ali so ti profili zagotovo del astroturfing operacije, pa lahko ugotovijo le pri podjetju Twitter. Le tam imajo namreč zaradi popolnega vpogleda v delovanje nekega profila dovolj podatkov o uporabnikih Twitterja za izvedbo takšne analize. V preteklosti so pri Twitterju na podlagi takšnih analiz že ukinili/zamrznili profile v drugih državah. V Sloveniji do takšnih suspenzov, vsaj množičnih, po našem vedenju še ni prišlo.

Za razumevanje delovanja napadov na kritike stranke SDS si podrobneje poglejmo primer treh napadov na kritike oziroma nasprotnike te stranke: na svetovno znano kuharico Ano Roš, na zdravnika Riharda Knaflja in na neformalnega vodjo protestov Jaša Jenulla.

Vsak izmed teh treh primerov ima nekoliko drugačne značilnosti. V napade pa niso vpleteni le profili, za katere sumimo, da so del operacije astroturfinga. V našem vzorcu 307 profilov so na primer tudi javne osebe blizu stranke SDS in profili, ki jih je možno z veliko stopnjo verjetnosti povezati z resničnimi osebami. Podrobneje bomo značilnosti posameznih segmentov profilov v našem vzorcu razdelali v tretjem delu preiskave.

Napad na Ano Roš

Kot smo zapisali že v uvodu članka, je Ana Roš 13. maja na svojem profilu na Instagramu objavila kritiko ukrepov vladajočih pri omejevanju epidemije novega koronavirusa. Pritožila se je, da vlada ne komunicira z gostinci, da gostinci ne dobijo informacij in načrtov ukrepov. Opozorila je na pomanjkanje transparentnosti pri sprejemanju ukrepov in na po njenem mnenju napačne odločitve vlade v zvezi z odpiranjem državne meje s Hrvaško.

Eden izmed bolj vplivnih posameznikov na Twiterju, ki so med prvimi napadli Ano Roš, je bil Vinko Vasle. Vasle je upokojeni novinar, ki še vedno piše kolumne za spletno stran Nova24TV – torej medij, ki je pod nadzorom stranke SDS.

Ta Vasletov tvit je nato delilo še sedemnajst ostalih profilov v našem vzorcu. Nekateri profili so v prvih dneh napada na Ano Roš delili še tvit uporabnika Twitterja, ki je pozival k bojkotu njene restavracije, in tvit nekega drugega uporabnika omrežja z zapisom: »Ana Roš pogreša fašiste v svoji oštariji.« Precej deljenj je dobil tudi tvit uporabnika omrežja, ki je Roš očital, da se požvižga na zdravje drugih. Ta tvit je s svojimi sledilci delil tudi predsednik vlade Janez Janša.

V prvih štirih dneh napada na Ano Roš smo v našem vzorcu, ki je obsegal 307 Twitter profilov, zabeležili 57 tvitov in deljenj objav, ki so napadali znano slovensko kuharico. Napad pa je nov zagon pridobil peti dan po objavi njenega kritičnega zapisa na Instagramu. Samo tistega dne je bila Roš deležna 139 napadalnih tvitov profilov iz našega vzorca.

Ta nov zagon je povzročil tvit profila, ki ga uporablja spletni medij Časnik. Časnik objavlja desno usmerjene vsebine in je v njih kritičen do oseb z levega političnega spektra.

Med najbolj deljenimi tviti je bil tudi zapis uporabnice Johanca, ki je med bolj popularnimi ustvarjalkami vsebin v našem vzorcu:

Vse skupaj je bilo v napad na Ano Roš v obdobju šestih dni po objavi njene kritike vlade na Instagramu vključenih 109 izmed 307 Twitter profilov v našem vzorcu. Ti profili so napisali ali s svojimi sledilci delili skupno 220 napadalnih tvitov.

Kot je razvidno iz naše analize, so prvi val napada na dan objave kritičnega zapisa sprožile posamezne osebe, ki uporabljajo Twitter. Drugi val pa se je pričel pod nadzorom inštitucije – spletnega medija Časnik. Mediji pod nadzorom stranke SDS v našem vzorcu se v napad niso vključili.

Delovanje medijev in družbenih omrežij preiskujemo  z vašo pomočjo. Podprite nas v letu 2021!

Napad na Riharda Knaflja

Drugačna zgodba je primer napada na zdravnika Riharda Knaflja. Po njem so stranka SDS, njeni mediji in njeni privrženci udarili z vsemi spletnimi topovi.

Dr. Knafelj je 30. aprila lani v oddaji Tarča opozoril na slabosti ventilatorjev, ki jih je država po naročilu gospodarskega ministra Zdravka Počivalška kupila na vrhuncu prvega vala epidemije covid-19 spomladi leta 2020. Knafelj je bil poleg še dveh zdravnikov član strokovne skupine, ki je ocenjevala primernost ponudb slovenskih dobaviteljev. Izmed vseh ventilatorjev je na koncu kupljeni model skupina ocenila z najslabšo oceno.

Riharda Knaflja je 307 profilov, kolikor je znašal naš vzorec, pričelo napadati praktično takoj po nastopu v Tarči. V tvitih so ga poskušali diskreditirati z insinuacijo, da je politično povezan s stranko LMŠ. Žalili so njegov zunanji videz, njegovo spolno usmerjenost, politično in versko prepričanje. V napad so bili vključeni tudi profili z lažnimi profilnimi fotografijami, za katere sumimo, da so del astroturfing operacije.

Tvit enega izmed profilov, ki je dr. Knaflja označil za lažnivca, je s svojimi sledilci delil tudi predsednik vlade Janez Janša. Janša je sicer v šestih dneh po nastopu dr. Knaflja v Tarči delil skupno dvajset različnih tvitov profilov v našem vzorcu, ki so napadali zdravnika.

V tem obdobju je Riharda Knaflja napadlo 214 profilov v našem vzorcu. Skupaj so objavili več kot 1500 napadalnih tvitov. Poleg posameznikov iz kroga SDS na čelu s predsednikom vlade so v napadu aktivno sodelovali tudi mediji pod nadzorom te stranke. Ti so na Twitterju delili napadalne članke o dr. Knaflju, ki so bili nato deležni tudi precej deljenj v našem vzorcu 307 profilov. Posebnost tvitov medijev pod okriljem SDS je, da so poskušali predvsem strokovno diskreditirati zdravnika oziroma ga obtoževali političnega delovanja namesto strokovnega.

Tako kot v primeru Ane Roš smo tudi v primeru dr. Knaflja analizirali napade nanj v obdobju šestih dni po njegovem nastopu v Tarči. Napad na dr. Knaflja je bil intenziven v celotnem obdobju.

Dr. Rihard Knafelj se na naša zaprosila za komentar napada nanj, ki smo jih poslali prek službe za odnose z javnostjo UKC Ljubljana, ni odzval.

Napad na Jašo Jenulla

Tretji napad, ki ga predstavljamo, pa je tisti na Jašo Jenulla. Jenull se je lani v javnosti izpostavil kot neformalni vodja petkovih protestov proti vladi Janeza Janše. Analizirali smo obdobje šestih dni od 8. maja lani dalje. Tistega dne se je na petkovem protestu zbralo več kot 7000 ljudi.

Analiza napada na Jenulla jasno pokaže, kako se formira in širi sporočilo napada na kritike stranke SDS oziroma vlade. Večino napadalnih tvitov na Jenulla namreč predstavljajo štirje zapisi oziroma vsebine. Vse štiri je s svojimi sledilci delil premier Janez Janša.

Avtor prvega široko deljenega napadalnega tvita o Jenullu je bil Božidar Novak. Novak je soustanovitelj komunikacijske agencije SPEM. V obdobju prve Janševe vlade med letoma 2004 in 2008 je prek takrat njegovega podjetja Media Polis skrbel za pretakanje oglaševalskega denarja iz podjetij v državni lasti v medije, ki so bili naklonjeni Janši in stranki SDS.

Ta tvit je nato delilo več deset profilov v našem vzorcu.

Praktično hkrati s tvitom Novaka je napadalen zapis objavil tudi profil @PBohinc. Ta tvit želi Jenulla prikazati kot lenega in od države odvisnega posameznika. Zapis je bil v našem vzorcu deljen slabih 20-krat.

Nato so se v napad na Jenulla vključili mediji pod nadzorom stranke SDS. Najprej je 9. maja zvečer Nova24TV objavila žaljiv članek o Jenullu in njegovi družini. Desetega maja zjutraj je članek z istim besedilom objavila še spletna stran tednika Demokracija:

Povezavo do članka na spletnih straneh Nove24TV oziroma Demokracije je delilo več kot 20 profilov v našem vzorcu.

Četrta vsebina, ki je bila gonilo napada na Jenulla, pa je tvit profila z imenom Uroš Leva. Ta tvit Jenulla prikazuje kot agenta ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Skupno je bilo v napad na Jenulla vključenih 100 profilov v našem vzorcu. Ti profili so v šestih dneh po protestu 8. maja objavili skupno 194 napadalnih tvitov.

Jaša Jenull je za Pod črto povedal, da napade nanj – predvsem, ko za njimi stojijo vidni politiki na oblasti – dojema kot strahovlado. »Ena izmed najbolj groznih stvari, ki jih počne ta strahovlada, je, da se spravlja na posameznike, ki niso javne ali politične osebe in se izpostavijo s kritiko oblasti. Naslednji dan se znajdejo v žaljivih člankih na spletni strani Nova24TV, te žalitve pa nato s svojimi sledilci na Twitterju deli premier ali notranji minister.« Po Jenullovem mnenju je končni cilj takšnega delovanja utišanje kritičnih posameznikov.

Jenulla po lastnih besedah na Twitterju napadajo že devet mesecev – odkar se je ob petkovih protestih prvič javno izpostavil na eni izmed slovenskih televizij. Na svoj telefon in prek socialnih omrežij redno dobiva grožnje. Osebe in mediji blizu stranke SDS o njem in njegovi družini širijo neresnične informacije. Ima pa srečo, kot je povedal, da ni v javni službi oziroma ni eksistenčno odvisen od državnih sredstev. Svoj dohodek namreč zasluži v tujini. Za ljudi, ki so eksistenčno odvisni od države, pa je javno izpostavljanje s kritiko do oblasti še posebej tvegano, meni Jenull.

Večmesečno kampanjo blatenja proti njemu doživlja kot velik psihološki pritisk. Pritisku in občutku ogroženosti so podvrženi tudi ljudje, ki so mu blizu – starši in ostali ljudje, ki na kakršen koli način sodelujejo z njim. Obenem pa Jenulla izvajanje takšnega pritiska še dodatno motivira pri izražanju kritike do oblasti. »Poznam osebe, ki so se zaradi tega pritiska umaknile iz javnega življenja. Mene pa na nek način to še dodatno podžge, da se ne smem umakniti, in zato vztrajam s kritiko.«

Skupne značilnosti napadov na nasprotnike stranke SDS

Opisani trije primeri napadov pokažejo skupne značilnosti delovanja mreže 307 Twitter profilov, ki smo jih analizirali v naši preiskavi. Podobno so profili delovali tudi v ostalih štirih napadih, ki jih v tem članku nismo podrobneje opisali.

V vseh sedmih analiziranih napadih je sicer sodelovalo 25 izmed 307 profilov v našem vzorcu. V večini, torej vsaj štirih napadih, je sodelovalo 134 profilov.

Tabela: Koliko profilov je sodelovalo v koliko napadih

Vsebino napadov najpogosteje ustvarijo bodisi žaljivi tviti mnenjskih voditeljev blizu stranki SDS bodisi mediji pod nadzorom te stranke. Obstaja pa tudi poseben segment Twitter profilov posameznikov, ki so vplivni le na tem omrežju. V javnosti lastniki teh profilov niso prepoznani kot znane osebe blizu stranki SDS. Za nekatere izmed teh profilov obstaja sum, da so vpleteni v astroturfing operacije. Ostali Twitter profili v našem vzorcu v napadih večinoma le delijo objave bolj vplivnih profilov. Oziroma njihovi lastni tviti ne dobijo toliko pozornosti od ostalih profilov v analizirani mreži.

Bolj podrobno bomo različne segmente profilov analizirali v tretjem delu naše preiskave. Podali bomo tudi oceno, kolikšen del profilov v našem vzorcu bi lahko bil glede na način njihovega delovanja vpleten v astroturfing oziroma deloval politično neavtentično.

Tretji del preiskave: Sovraštvo pod taktirko politikov in mnenjskih voditeljev SDS

Avtor člankov in vodja preiskave: Anže Voh Boštic

Zajem in analiza podatkov: Danes je nov dan, Pod črto

Urejanje člankov in preverjanje dejstev: Lenart J. Kučić

Lektura: Ana Bogataj

Zasnova vizualne podobe in kreativa: Taja Topolovec

Oblikovanje vizualij in infografik: Metod Blejec

Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014-2021