Branje tega prispevka vam bo vzelo približno 12 minut

Članek je objavljen tudi v Dnevnikovem Objektivu

Na robu podobe urejenega sveta ljudi, ki kramljajo v lokalih na Petkovškovem nabrežju, se v centru Ljubljane, tik za zadnjim izmed njih, nahaja društvo Stigma za pomoč uporabnikom prepovedanih drog.

Tistega mrzlega januarskega opoldneva pred vhodom bele pritlične stavbe stoji večje število ljudi, večinoma moških srednjih let. Med njimi so dolgoletni uporabniki drog, zaposleni v društvu – in vsaj pet kriminalistov v civilu. Eden izmed njih precej očitno prisluškuje našemu pogovoru z uporabnikom drog.

»Jaz jih zavoham. Tri poznam, dva sta pa nova. Sem se malo prej hecal, če sta na uvajanju,« pove uporabnik. Heroin je pričel uživati pred več kot dvajsetimi leti, trenutno ga kadi na folijo.

»Narediš si tulec in žgeš pod njim, rabim ga gram na dan, to pride 25 evrov, najmanj.« Pa seveda cigarete marlboro, ki jih kadim od osemnajstega leta. Hrana in obleka, to seveda pride nazadnje,« pojasni.

Do kvalitetnega heroina v Ljubljani že leta ni enostavno priti, pove, na ulici se prodaja močno razredčen, stalnih dilerjev ni, saj nehajo, se prestrašijo ali pa jih ujame policija.

Na prvem mestu je Izola

Jasno je, da Ljubljana že zaradi svoje velikosti vodi po obravnavanih kaznivih dejanjih s področja prepovedanih drog. Policija je izhajajoč iz naše analize policijskih podatkovnih zbirk kriminalitete med letoma 2008 in 2013 v upravni enoti Ljubljana obravnavala 2073 sumov kaznivih dejanj, povezanih z drogami. V mariborski upravni enoti, ki je na drugem mestu, pa več kot dvakrat manj – 886 primerov.

Bolj kot absolutne številke so za podajanje realne slike o problematiki drog pomembne relativne. Torej, pogostost kriminala, povezanega z drogami, glede na poseljenost nekega kraja.

Tu se slika precej spremeni. Po številu obravnavanih sumov kaznivih dejanj s področja drog na 10.000 prebivalcev med letoma 2008 in 2013 je na prvem mestu upravna enota Izola s skoraj 30 primeri letno, medtem ko je v Ljubljani in Mariboru le po 10 obravnavanih sumov na 10.000 prebivalcev letno. Izoli na tej lestvici sledijo Kranj (20 obravnavanih dejanj na 10.000 prebivalcev), Koper (18), Nova Gorica (17), Ljutomer (14) in Žalec (14).

Italijanski šoping na Primorskem

Kaj je razlog za takšno porazdelitev? »Celotno območje Slovenije je obremenjeno z zlorabo prepovedanih drog, ob večjih mestih, kot so Ljubljana, Maribor in Kranj, izstopajo obalna območja in goriško območje, se pravi območja meje z Italijo. Oboje iz istega razloga: v Sloveniji je droga cenejša kot v Italiji, zaradi česar je to območje bolj obremenjeno tako z razpečevalci kot odjemalci. Ostala mejna območja ob hrvaški in madžarski meji niso toliko obremenjena, dogajanje na meji z Avstrijo pa se morda prenaša v samo mesto Maribor, ker Maribor ni tako daleč od meje,« razloži vodja sektorja za organizirano kriminaliteto na generalni policijski upravi Tomaž Peršolja.

Večje absolutno število obravnavanih sumov kaznivih dejanj s področja drog v večjih slovenskih mestih ni le posledica velikosti mest. Vanje se namreč priseljujejo tudi uporabniki drog iz manjših krajev.

»Ljudje, ki se jim zakomplicira življenje, pridejo živet v Ljubljano, na ulico. Če si v manjšem kraju prepoznan kot uporabnik drog, si stigmatiziran in imaš veliko težav, zato prideš v Ljubljano, kjer je dovolj programov za odvisnike od drog, kjer obstajajo kraji, kamor lahko greš jest in spat, kar je tu dobro urejeno,« pove Borut Bah, vodja društva Stigma, ki dela z uporabniki prepovedanih drog že zadnjih dvajset let.

Zakaj torej po koncentraciji obravnavanih sumov kaznivih dejanj tako izstopajo manjši kraji, kot so Izola, Žalec in Ljutomer?

»V takšnih manjših mestih je nadzor nad gibanjem oseb in morebitnim izvrševanjem kaznivih dejanj lažji kot v večjih urbanih središčih z večjim številom prebivalcev in večjim pretokom ljudi,« pojasni vodja sektorja za organizirano kriminaliteto Peršolja.

Piran: Idealno mesto za razpečevanje droge

Za ilustracijo tako primerja Koper, Izolo in Piran, saj je celotno območje Primorske zelo obremenjeno z uživalci in ponudniki drog: »Menim, da v Kopru ni nič manj odvisnikov kot v Izoli, je pa Izola manjše središče, bolj obvladljivo v smislu vidnosti in odkrivanja teh ravnanj. V Kopru se morda malo lažje skrijejo, da ne govorimo o Piranu.

Prebivalci Pirana vedo, da je ta kraj zelo obremenjen s prepovedano drogo, vendar policija tam zelo težko deluje, saj je Piran zaprto mesto. Razpečevalci droge so dobro organizirani, kraj ima samo eno vstopno točko in zato točno vedo, kdaj policija pride v mesto ali ga zapusti. Ko ga zapusti, začnejo z aktivnostmi. Piran je tako po primerjavah kaznivih dejanj na prebivalca uvrščen nižje, kar pa dejansko ne drži, saj so okoliščine takšne, da policija na tem območju ni tako uspešna.«

Poudari, da je prav tukaj težava opredelitve in pravilnega tolmačenja podatkov, ker so ti odvisni od možnosti policije, da se na terenu odzove ali pa sploh odkrije kazniva dejanja s področja prepovedanih drog.

Navkljub posebnostim policijskega dela analiza sumov obravnavanih kaznivih dejanj po mnenju poznavalcev problematike dokaj dobro pokaže, v katerih slovenskih krajih je uporaba prepovedanih drog najbolj razširjena.

Kot rečeno, Primorska izstopa zaradi bližine meje z Italijo. »Več uporabnikov drog pa je v Izoli in Kopru morda tudi zato, ker se čez poletje veliko uporabnikov iz Ljubljane ‘preseli’ na Primorsko,« pove Borut Bah.

V Ljutomeru sadika konoplje v vsakem domu

Tudi izsledki naše analize o obremenjenosti drugih krajev z drogami ga ne presenečajo: »Žalec sploh ne preseneča, saj tam poteka program za odvisnike od drog, ki pokriva celotno območje, uporabniki hodijo tja tudi iz Velenja in okoliških krajev. Ko gre za Ljutomer, je treba vedeti, da gojenje konoplje prevladuje v severovzhodnem delu Slovenije, tam večinoma raste, skoraj vsak jo ima doma.«

Kranj je zmeraj imel veliko sceno uporabnikov različnih drog, tudi heroina, nadaljuje. Ob tem je center Gorenjske, tja hodijo na terapijo uporabniki iz celotne Gorenjske. »Kot se večinoma pokaže, je scena večinoma vezana na programe za odvajanje od odvisnosti od drog in zmanjševanje škode ali na kakšnega dilerja,« ocenjuje Bah.

Čeprav se tako uporabniki drog kot tudi ulični preprodajalci gibljejo okoli centrov, policija večinoma vanje ne prihaja.

»S policijo imamo neke vrste tihi dogovor,« pove Bah. Prostori, kjer Stigma izvaja svoje programe zmanjševanja škode, so javni prostori, v katerih sta prepovedana tako prodaja kot uživanje drog.

Pred leti je policija pogosto prihajala v center na Petkovškem nabrežju, zaradi česar so se uporabniki pričeli pritoževati, vendar so po razgovoru z vodjo okoliša svojo prisotnost zmanjšali. »Pridejo mimo, koga popišejo, odpeljejo koga, za kogar imajo nalog,« doda, vendar je po njegovih opažanjih fokus policije v zadnjih letih usmerjen višje v strukturo preprodajalcev drog.

Policija iz leta v leto bolj aktivna

Število obravnavanih sumov kaznivih dejanj s področja drog v zadnjem desetletju narašča. Leta 2001 je policija obravnavala 1238 sumov kaznivih dejanj, leta 2013 pa že 2193.

Na podlagi teh številk bi lahko sklepali, da je kriminala na področju drog vedno več. Vendar moramo pri interpretaciji podatkov o kriminaliteti na področju prepovedanih drog upoštevati tudi dinamiko policijskega dela. Policija je namreč v zadnjih letih precej okrepila aktivnosti pri preganjanju proizvodnje in prodaje prepovedanih drog.

Od ostalih oblik kriminala pa področje prepovedanih drog razlikuje tudi način preiskovanja kaznivih dejanj. Zelo majhen delež kaznivih dejanj prijavijo občani.

»Kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, so obravnavana povsem drugače kot druga, na primer tatvine in ropi, kjer storilci za sabo puščajo sled,« pojasni vodja sektorja za organizirano kriminaliteto na generalni policijski upravi Tomaž Peršolja. Pri preprodaji in nakupu drog obstaja namreč zaprt krog ponudnikov in odjemalcev, ki ga težko zazna tako policija kot širša javnost, zato je večina kaznivih dejanj, ki jih na tem področju odkrijejo, rezultat policijskih preiskav.

Število zavedenih kaznivih dejanj v nekem obdobju, zaznanih na določenem območju, je torej odvisno od kriminalističnih preiskav, ki jih policija uperi zoper razpečevalce drog na nekem področju.

Lov na velike ribe

V letu 2013 so policisti obravnavali 2001 sum kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, kamor spadajo proizvodnja, predelava in prodaja drog. Ostalih 192 primerov predstavlja omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, torej napeljevanje k uživanju droge.

Policija prek uličnih prodajalcev pridobi podatke o njihovih dobaviteljih, ki so člani organizirane kriminalne združbe. Prek prikritih preiskovalnih ukrepov, na primer s prisluškovanjem, in hišnimi preiskavami nato ujame pomembnejše člane v kriminalni združbi.

Pri tovrstnih preiskavah pa v svoji statistiki kaznivih dejanj zabeležijo vsako opaženo prodajo droge kot nov sum kaznivega dejanja. Posledično je v letih razbitja večjih združb obravnavanih kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog več, kar pojasnjuje medletna nihanja kaznivih dejanj med letoma 2001 in 2013.

Policija si sicer vedno prizadeva ujeti velike ribe.»Osredotočamo se na tiste, ki droge prinašajo ali pridelujejo in jih potem razpečujejo po Sloveniji. Fokus našega policijskega dela niso odvisniki, če pogledamo širše, so oni žrtve teh kaznivih dejanj. Sodijo pa v naše področje dela tudi vsi prekrški s področja prepovedanih drog, nadziranje tega delovnega področja in usmerjanje dela policije na terenu. Naš cilj je zmanjšanje uporabe prepovedanih drog, ne samo zmanjšanje ponudbe na tržišču,« pojasni Peršolja.

Skoraj vse preiskave kriminalnih združb preidejo v mednarodno sodelovanje. Slovenija je namreč tranzitno območje, čez katerega teče tako imenovana Balkanska pot, po kateri se v eno smer, proti zahodu, tihotapijo predvsem heroin in konoplja, v nasprotno smer pa kokain in sintetične droge. »Razen lokalne preprodaje konoplje prihajajo vse ostale droge iz tujine,« razloži Peršolja.

Razlog za naraščajoči splošni trend obravnavanih sumov kaznivih dejanj s področja drog med letoma 2001 in 2014 pa je večja aktivnost policije.

»Mislim, da je poglaviten razlog boljša organiziranost dela policije, drugačen pristop k odkrivanju teh kriminalnih združb, ob tem pa se že vrsto let trudimo, da bi imeli primerljive kriterije z drugimi evropskimi državami za vsa dejanja organizirane kriminalitete. Ob tem smo začeli izvajati tudi bolj strikten nadzor nad bazami podatkov, ki jih po zakonu urejamo, tako da so čim bolj točne in dejansko vključujejo vse elemente, ki obstajajo ob podaji kazenske ovadbe,« pojasnjuje Peršolja dejavnike, ki jih je treba upoštevati.

Slovenija skoraj samozadostna s pridelavo konoplje

Spreminjajo pa se ne le aktivnosti policije, temveč tudi uvoz in uporaba različnih drog. V dveh desetletjih dela z uporabniki drog je Borut Bah opazil precejšnje spremembe na področju uporabe. Populacija uživalcev heroina se je stabilizirala in postarala, novih, mlajših uporabnikov heroina je zanemarljivo malo.

»Populacija, s katero delamo, je večinoma na metadonu in se iz leta v leto stara, uporabe heroina je tako med njimi vse manj. To so ljudje, stari med 40 in 55 let, ki so se jim z leti nabrale razne zdravstvene težave, postarali so se, nimajo pa več toliko težav z drogo ali kriminalom,« pove Bah.

Tudi po podatkih policije v zadnjih letih upada število sekundarne kriminalitete, torej kaznivih dejanj, storjenih z namenom pridobitve sredstev za nakup droge. Razlog za zmanjšanje števila uporabnikov heroina Bah vidi v spremembi kulture, tega, kaj uporabniki od drog pričakujejo, slabi kvaliteti heroina na trgu in cenovni dostopnosti drugih, predvsem sintetičnih drog.

Čeprav vsa zasežena droga ni namenjena slovenskemu trgu, tudi na policiji zaznavajo upad zaseženih količin heroina, kokaina in hašiša. Narašča pa količina zasežene konoplje in sintetičnih drog, predvsem amfetamina (bolj znanega pod imenom »speed«), benzodiazepina, ki se v medicini uporablja kot pomirjevalo, in metamfetamina, ki je oblika kemično rahlo spremenjenega amfetamina z močnim potencialom fizične in psihične zasvojljivosti.

Večina drog pride k nam iz tujine, policija namreč v Sloveniji še ni odkrila laboratorija za proizvodnjo sintetičnih drog, kokaina ali heroina.

»Za Slovenijo je zaenkrat značilna skoraj izključno proizvodnja konoplje. Glede na število odkritih prilagojenih notranjih prostorov za gojenje konoplje v zadnjih letih vzgojimo skoraj zadostno količino za domači trg, kar pomeni, da je Slovenija skoraj samozadostna s proizvodnjo konoplje. Proizvedeno se porabi v Sloveniji, le manjši delež se v obmejnih krajih, predvsem na območju uprave Gorica in Koper, proda v tujino, če odjemalci pridejo in nabavijo drogo v Sloveniji,« pove Peršolja.

Od heroina do sladoleda

Področje uporabe in razpečevanja sintetičnih drog se sicer precej razlikuje od klasične uporabe in trga s heroinom in kokainom. »Govorimo o dveh stvareh, eno so klasične sintetične droge, ki so že dolgo na sceni in so prepovedane, kot so amfetamin, ekstazi in podobno, drugo so nove sintetične droge oziroma nove psihoaktivne snovi, ki so bile narejene v laboratoriju zato, da bi imitirale učinke drog, ki so že prepovedane,« razloži Mina Paš, doktorica medicine in predsednica združenja DrogArt, nevladne organizacije, ki se osredotoča predvsem na zmanjševanje škode med občasnimi, rekreativnimi uporabniki tako imenovanih novih drog.

Gre za sivo cono na področju proizvodnje in prodaje drog, kjer se v laboratorijih nenehno razvija nove substance, tako imenovane dizajnerske droge, z rahlo spremenjeno sestavo, ki imitirajo učinke že prepovedanih drog. Ali pa se prične kot rekreativne droge uporabljati snovi, ki so bile prvotno razvite v povsem druge namene – kot zdravila za zdravljenje ljudi ali živali. Legalne so tako dolgo, dokler jih države ne uvrstijo na seznam prepovedanih drog.

Trg teh novih psihoaktivnih snovi je precej ločen od trga prepovedanih drog in ima druge zakonitosti. Večji prodajalci naročajo sintezo in produkcijo snovi v laboratorijih na Kitajskem ali v Indiji, naročila pridejo v Evropo, nato pa jih distribuirajo po spletu in pošiljajo po pošti, povejo v DrogArtu.

»Res pa je, da veliko novih psihoaktivnih snovi sploh ni več tako novih in so tudi prepovedane, prav tako komponente, iz katerih se jih sintetizira, zato so se te zadeve pričele med seboj precej mešati,« pove Mina Paš.

Predstavnica DrogArta dodaja, da imamo v Sloveniji glede sintetičnih snovi drugačno situacijo kot drugod v Evropi. Pri nas je namreč že nekaj časa, predvsem med mlajšimi uporabniki, precej popularen 3MMC, tako imenovani sladoled, ki drugod v Evropi ni posebej priljubljen.

Ob zaužitju ali vdihavanju povzroča intenzivne občutke evforije, ima pa tudi mnoge stranske učinke. Ime je dobil po videzu, večinoma se namreč pojavlja v belih kristalih različnih velikosti, ki so na prvi pogled podobni snegu.

Presenetljivo je, da po podatkih DrogArtovih raziskav na terenu slovenski uporabniki tudi nove droge večinoma kupujejo od dilerjev ali od prijateljev. Zelo redko se dogaja, da bi uporabnik sam naročil drogo preko spleta.

»Tudi takrat, ko je bil mefedron (4MMC) totalen bum in ga je cela Evropa naročala v svoje nabiralnike po 1 gram ali 5 gramov, ker je bilo takrat to še legalno, so naši uporabniki to drogo raje kupovali pri dilerju, ker so mu bolj zaupali kot nekemu neznancu na spletu,« pove Mina Paš.

Na policiji pa ocenjujejo, da primerov pošiljanja droge po pošti ni prav veliko, za manjše količine se še vedno uporabljajo klasični načini transporta, ko je droga skrita v prtljagi, vozilih ali garderobi.

»Vedno bolj v modi, ne samo pri nas, tudi v Evropi, je nakupovanje po spletu, vendar mora droga vseeno fizično priti do uporabnikov s pošto ali drugimi distributerji, tako da so vse te pošiljke z drogo podvržene določeni kontroli, na takšen način ni tako enostavno razpečevati droge ali jo distribuirati v Slovenijo. Seveda pa so storilci vedno bolj iznajdljivi in iščejo nove načine, kako prelisičiti organe odkrivanja, ne samo policijo, tudi carino, ki je v tem primeru zadolžena za nadzor nad poštnimi pošiljkami,« pove Tomaž Peršolja.

Povpraševanje bo vedno narekovalo ponudbo

Kljub vse obsežnejšim aktivnostim policije pa na trgu droge za uporabnike ne zmanjkuje. Povpraševanja po drogi namreč le s preganjanjem dobaviteljev ni mogoče zajeziti.

»Ko policija razbije kakšno večjo kriminalno navezo, pride do kratkotrajne krize z dostopom do droge, vendar se kmalu pojavi naslednja naveza, ki v Slovenijo pripelje heroin. Paziti pa je treba, ker je lahko ta heroin druge kvalitete. Če se kvaliteta izboljša, lahko pride do predoziranj. Robe pa dejansko nikoli ne zmanjka,« pove Bah. Ironično je torej ena izmed kratkoročnih posledic dejavnosti policije več predoziranj med uporabniki.

Čeprav se ponudba novih drog neprestano širi, je večina substanc, ki se v Sloveniji trenutno uporabljajo, že vključena na seznam prepovedanih drog. A to po mnenju Mine Paš ni nujno vedno dobro, saj prihajajo v uporabo vedno nove droge, ki niso testirane in so njihovi stranski učinki slabo znani. Takšne substance predstavljajo tudi večje tveganje za predoziranje.

»Vprašanje je, ali je bolje, če je uporabnikom za rekreativno rabo dostopen dober MDMA (psihoaktivna droga iz družine amfetaminov, ki je klasična sestavina ekstazija, op.p.), ki je čist in pri katerem veš, kakšna so tveganja in kakšna je doza, ali je bolje, da uporabnik vzame neko novo sintetično drogo, na kateri ni bilo še nobene raziskave,« razloži Paš.

Seveda pa je pri drogah ključen dejavnik sama okoliščina uporabe, zakaj uporabnik neko drogo vzame, zato ni v redu, da so visoko odzivne droge kot je omenjeni »sladoled«, prosto dostopne petnajstletnikom. »Povzroči močno evforijo, ugodje, odpre ljudi. Mulci so nam povedali, da ni fora v sami zabavi, da je najboljše na afterpartiju, druženju po zabavi, kjer sedijo, se pogovarjajo. V bistvu ti povedo točno, kaj potrebujejo, kaj jim manjka. Vsaka droga določenega obdobja je odgovor na potrebe neke populacije.« Po raziskavah DrogArta uporabnike tako zanima bolj, kakšen je učinek droge, kako se po njej počutijo in ali je cenovno dostopna, kot pa, ali je substanca legalna ali ne.