V zadnjem mesecu smo precej komunicirali. Po e-mailih, na dogodkih, ob naključnih srečanjih, čez mikrofone, v komentarjih in na družabnih omrežjih.

Morda ste eni tistih, ki nas  spremljate in celo podpirate naše delo že od začetka. Morda pa ste šele pred kratkim pričeli brati naše zgodbe. Morda ste celo po čistem naključju prvič tukaj. Čeprav na tovrstna vprašanja, ki jih zastavljate, najraje odgovarjamo v živo, smo pripravili nekaj odgovorov še v pisni obliki:

• Kaj je Pod črto in kako se razlikujete od ostalih medijev?

Pod črto, kjer se po naključju ali z jasnim namenom pravkar nahajate, je neodvisen in neprofiten medijski projekt. Dejansko gre za prvi in edini tovrsten projekt v Sloveniji.  Avtorji projekta se ukvarjamo s preiskovalnim novinarstvom in pisanjem poglobljenih zgodb.

Sistematično pišemo o najbolj problematičnih temah v naši družbi, vendar se naše delo ne ustavi pri tem, da zgodbo objavimo. Ukvarjamo se namreč s t.i. »watchdog« novinarstvom, s katerim skozi razkrivanje nepravilnosti in kršitev nadzorujemo delovanje sistema, pozicij moči in izvajamo pritisk na odgovorne, ki so nepravilnosti dolžni odpraviti. Vsaki zgodbi, ki jo objavimo na Pod črto, zato sledimo z nadaljevanji in preiskovanjem novih dejstev, dokler ne dosežemo spremembe.

V letu 2015 je bilo zgodb, ki so povzročile spremembe, kar nekaj. In dlje bomo obstajali, več jih bo, saj je za doseganje sistemskih sprememb potrebno dolgotrajno, vztrajno in osredotočeno delo. Seznam vseh učinkov našega dosedanjega dela lahko preberete tukaj.

• Zakaj potrebujete naše donacije?

Kot lahko opazite, objav na Pod črto ne financiramo s prodajo oglasnega prostora ali dostopa do vsebin, ki bi jih bilo mogoče brati samo proti plačilu.

Ker se ukvarjamo s tematikami in razkritji, ki so v javnem interesu, se nam namreč ne zdi prav, da bi dostop do vsebin pogojevali s plačilom. Večinski del našega dela je podprt s pomočjo donacij. Naše delo torej financiramo iz donacij bralcev in donacij podjetij ter sredstev, ki jih dobimo od fundacij oziroma na razpisih.

Vaša podpora nam omogoča obravnavo kompleksnih tematik in pisanje zahtevnih zgodb, ob tem pa pomembno pripomore k naši neodvisnosti. Vaše donacije pa niso pomembne samo za naše delovanje.

S tem, da podpirate naše delo z donacijo nam namreč sporočate, da se vam zdi to, kar počnemo, smiselno in potrebno. Pri delu, ki ga opravljamo – in to ni vedno povsem enostavno ali prijetno – nam to, da za našim projektom z vašo podporo podporo stojite bralci, zelo veliko pomeni. Vaša podpora nas namreč žene k temu, da s svojim delom nadaljujemo in delujemo v smeri, kjer se na prvih pogled zdi, da ni nič mogoče.

Leta 2015 smo delovali na letni ravni s 50.000 evri, tretjino od tega sta prispevali bralci. V letu 2016 želimo razširiti ekipo Pod črto, ker nam bo to omogočilo povedati več in še boljše pripravljene zgodbe, za delo razširjene ekipe Pod črto potrebujemo na letni ravni 80.000 evrov. Ta sredstva poskušamo zbrati z donacijami in s pomočjo razpisnih sredstev v razmerju tretjina bralci, tretjina podjetja in tretjina razpisna sredstva. Težimo namreč k čimbolj razpršenemu financiranju projekta, saj žel na imo vzpostaviti medij, ki razvija preiskovalno novinarstvo v Sloveniji na dolgi rok.

• Koliko časa nastaja ena zgodba na Pod črto?

Poglobljen članek, v katerem se sistematično lotimo neke teme ali nepravilnosti, povprečno pripravljamo dva meseca. Bolj kompleksne zgodbe pripravljamo tudi do pol leta – ali pa še dlje. Ta čas vključuje pridobivanje informacij, pridobivanje, obdelavo in analizo podatkovnih zbirk, delo na terenu in intervjuje z vsemi vpletenimi in na koncu pisanje in vizualno opremo posamičnega članka.

Več o tem, kako pridemo do podatkov in kako poteka naše delo v ozadju takrat, ko zgodbo gradimo na podlagi zbirk informacij javnega značaja, ki so samo teoretično javne, lahko preberete v prispevku Kako pridemo na Pod črto do podatkov za zgodbe?

• Kdo ste Pod črto?

Projekt Pod črto je zgrajen okoli majhne ekipe dveh so-ustanoviteljev projekta, to sta Anže Voh Boštica in Taja Topolovec, sodelujočih avtorjev in rastoče skupnosti, ki podpira naše delo s sodelovanjem, branjem, širjenjem vsebin in donacijami.

Ideja o Pod črto sega sicer v 2013, ko je bil Pod črto še blog, ideja o mediju, ki se bo osredotočal na najbolj zahtevno vrsto novinarstva – preiskovalno novinarstvo -, pa šele v zasnovah.

V zadnjem letu in pol sva z vašo podporo projekt pripeljala od prototipa do medija, ki v slovenskem prostoru vzdržuje in razvija preiskovalno novinarstvo, s svojim delom povzroča spremembe, ob tem pa smo se uspeli v slovenskem medijskem prostoru vzpostaviti  kot zanesljiv vir informacij tako za bralce kot za ostale medije, ki po nas povzemajo naša odkritja.

Vendar je vse to šele začetek, v letu 2016 so pred nami mnogi izzivi, nove teme, potencialna mednarodna sodelovanja in nadaljnji razvoj neodvisnega medijskega modela, ki ga želimo vzpostaviti v slovenskem prostoru.

• Ste idealisti?

Če bi kdaj sedeli z nami na uredniškem sestanku in poslušali, kako se lotevamo svojega dela, bi nas imeli morda celo za zateženo racionalne in faktične. Sami se imamo sicer za realiste, ki verjamejo v to, da je treba včasih v življenju kaj potisniti naprej in ne čakati, da bo to storil kdo drug.

Povsem (ne)idealistično verjamemo tudi, da se velike spremembe začnejo z majhnimi, konsistentnimi in vztrajnimi koraki. In da je naše novinarsko delo vedno šele začetek, ki ga bodo nadaljevali bralci in skupine pritiska z aktivno participacijo v svojem lokalnem okolju in širše.

• Zakaj ne pišete o [vstavi poljubno temo]?

Tem, ki bi se jim bilo potrebno lotiti, je vedno več od naših trenutnih zmožnosti.

Zaradi svoje usmerjenosti v preiskovalno novinarstvo (»watchdog« novinarstvo), ki dosega spremembe skozi stalno sledenje razvoju objavljenih zgodb, lahko z omejenim številom piscev odpremo samo omejeno število tematik. Vendar je tem, o katerih pišemo, na Pod črto vse več, dlje časa obstajamo in bolj raste naša ekipa sodelavcev.

V letu 2016 nameravamo slediti in nadalje razvijati tematike, ki smo jih že odprli. Pisali bomo torej nove zgodbe na področjih, ki smo jih že odprli v preteklem letu: korupcije, kriminala, nadzora nad porabo evropskih sredstev, analize delovanje socialne države, sledili bomo kršitvam zakonodaje, nadzorovali delo represivnih organov, sodnega sistema in delovanja medijev ter iskali rešitve za odpravo naraščajoče revščine in socialne izključenosti v Sloveniji.

Ob tem pa se nameravamo  v letu 2016 lotiti tudi novih tem. Pričeli bomo s poglobljeno preiskavo na področju zdravstva. Iskali bomo najbolj kritične točke slovenskega izobraževalnega sistema. Prav tako se bomo lotili preiskovanja okoljskih tem: pisanjem poglobljenih člankov o problemih onesnaževanja pitnih voda, zraka in prsti, in kako onesnaževanje omejiti ter odpraviti posledice. Lotili se bomo tudi socialnih tem. Na področju preiskovanja revščine se bomo lotili analize najbolj ogroženih posameznikov naše družbe: starejših, invalidov, otrok, Romov, dolgotrajno brezposelnih. V okviru tega bomo iskali najboljše načine, kako jim pomagati. Ukvarjali se bomo tudi s problemom uživanja drog v naši družbi in zmanjševanja škodljivih posledic.

• Zakaj ne objavljate več pozitivnih zgodb?

Na Pod črto se ukvarjamo s specifičnim bazičnim tipom novinarstva – preiskovalnim novinarstvom. Pozitivna zgodba zato v večini primerov ni začetek, temveč šele rezultat našega dela. Torej – za nas je najbolj pozitivna zgodba prav poročanje o odpravi nepravilnosti, oziroma kaznovanju posameznikov, podjetij in inštitucij, ki svojo družbeno moč izrabljajo v neetične ali celo nezakonite namene.

Novinarstvo, ki deluje skozi dolgoročno nadzorovanje nepravilnosti in odpravljanja le-teh kot »čuvaj demokracije«, je tip novinarskega dela, h kateremu stremimo. Upamo seveda, da bomo na Pod črto sčasoma objavljali vse več pozitivnih zgodb, čeprav se te morda ne pričnejo kot takšne. Prav tako bi si želeli, da bi med preiskovanjem vse večkrat naleteli na primere dobre prakse, ki bomo jih lahko izpostavili.

• Imam vprašanje, na katerega pa tu niste odgovorili.

Napišite ga kot komentar na ta prispevek in odgovorili vam bomo nanj.