Igor Prah, polovični lastnik podjetja Prah, d. o. o., ki je registrirano za opravljanje dejavnosti avtošol, je postal direktor Ljudske univerze Rogaška Slatina aprila 2007. Februarja 2008 je po podatkih iz Supervizorja njegovo podjetje od ljudske univerze dobilo prvo nakazilo v znesku 450 evrov, nato pa v letu 2008 še dve nakazili po približno 6000 evrov. Do danes je podjetje Prah, ki do prihoda Igorja Praha na čelo ljudske univerze s slednjo ni sodelovalo, s poslovanjem s to javno ustanovo zaslužilo 99.920 evrov.

Prvič objavljeno 8. julija 2012 v časniku Delo

Na vprašanje, zakaj ljudska univerza posluje z direktorjevim podjetjem, nam je Prah odgovoril, da sodelujejo pri izvedbi programov logistični tehnik in voznik, ljudska univerza pa je tudi najemnica predavalnic za nekatere programe izobraževanja in usposabljanja. Pojasnil je še, da je po njegovem prihodu šola pridobila verifikacijo za deset novih javno veljavnih programov, pri zagotavljanju materialnih in kadrovskih pogojev za njihovo izvedbo pa pomaga mnogo zasebnih in javnih ustanov, med drugim podjetje Prah. Poudarja, da je to podjetje za ljudsko univerzo zelo pomemben partner.

Poslovanje brez pogodb

Prav tako je zanimivo poslovanje KS Trebija (20 kilometrov zahodno od Škofje Loke) s podjetjem Elektro Primožič. Njegov lastnik Bogdan Primožič je predsednik krajevne skupnosti postal novembra 2006, že naslednji mesec pa je podjetje od nje dobilo 28.000 evrov. Primožič nam je pojasnil, da mu je KS denar izplačala za ureditev javne razsvetljave v vasi Podgora. Dela je menda opravil že spomladi, posel pa je bil dogovorjen še pred tem. Toda pogodbe za izvedbo posla nima. Poudarja še, da je že leta 1997 uredil javno razsvetljavo v KS Trebija, a niti te pogodbe nam ni mogel pokazati. Od decembra 2006 do danes je njegovo podjetje od krajevne skupnosti prejelo še dodatnih 41.700 evrov, po Primožičevih pojasnilih za ureditev novoletne razsvetljave v Trebiji. Pokazal nam je pogodbo, sklenjeno septembra 2006, za vzdrževanje javne razsvetljave, pod katero po njegovem mnenju sodi tudi vsakoletna okrasitev. Zanimivo je, da pred Primožičevo izvolitvijo na položaj predsednika v krajevni skupnosti ni bilo novoletnega okraševanja. Pogodba vsebuje zavezo, da je družba Elektro Primožič dolžna skrbeti za vzdrževanje javne razsvetljave, v njej pa ni nikakršnih cen oziroma okvirnih stroškov. Bogdan Primožič je še povedal, da pogodb za dejansko izvedena dela nima.

Tudi direktorica vrtca Otona Župančiča v Črnomlju Dragica Valenčič posluje s podjetjem Dada, Valenčič in drugi, katerega solastnica je. Za Delo je pojasnila, da se je to poslovno sodelovanje začelo že leta 1997, ker je bilo podjetje najugodnejši ponudnik računovodskih storitev. Po podatkih iz Supervizorja je s poslovanjem z vrtcem od leta 2003 do januarja 2010 zaslužilo 151.700 evrov, v letu 2009 je s tem ustvarilo več kot polovico prihodkov. Od februarja 2010 do danes pa je od vrtca dobilo izplačanih le dobrih 3000 evrov, po pojasnilu Valenčičeve zato, ker je bil takrat izbran ugodnejši ponudnik. Valenčičeva je sporočila, da je leta 1997 odvetniku oddala vso potrebno dokumentacijo za prekinitev solastniškega deleža v podjetju in da je šele ob našem poizvedovanju odkrila, da odvetnik postopka ni pravilno izpeljal. Poudarja še, da so bili zaključni računi vrtca pod stalnim nadzorom revizijskih podjetij in sveta zavoda.

Župan posloval z lastno občino

S podjetjem, katerega delni lastnik je, je posloval tudi nekdanji župan občine Dornava Franc Šegula. Tames, d. o. o., ki se ukvarja z inštaliranjem vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav ter naprav, je z deli za občino od leta 2003 do decembra 2006 zaslužil 60.000 evrov. Zanimivo, da po izvolitvi novega župana Rajka Janžekoviča konec leta 2006 posli podjetja Tames z občino močno upadejo. Od leta 2007 do danes jih je z njo namreč ustvarilo le za 1500 evrov. Šegula je za Delo pojasnil, da je Tames eno večjih podjetij na področju inštalacij, zato sodeluje tudi na javnih razpisih. Povedal je, da so z občino začeli sodelovati že leta 1995 in da poslujejo z več kot 150 javnimi organi. Zakaj so posli po letu 2007 močno upadli, Šegula ni pojasnil. Tudi na občini Dornava nam na to vprašanje niso hoteli odgovoriti, češ da je od takrat preteklo že preveč časa.

Zadnji je primer Roberta Ostreliča, ki je bil od leta 2005 do julija 2007 3,1-odstotni lastnik podjetja Skupine Tojeto, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem. Ostrelič je septembra 2006 postal direktor regionalne razvojne agencije (RRA) Posavje, dva meseca pozneje pa je ta podjetju izplačala 7400 evrov. Do julija 2007 je pri poslovanju z razvojno agencijo zaslužilo 20.500 evrov, zadnje izplačilo v vrednosti 4600 evrov je prejelo prav julija 2007, torej v mesecu, ko je Ostrelič izstopil iz podjetja. Skupina Tojeto pred novembrom 2006 in po juliju 2007 od RRA Posavje ni dobila nobenega nakazila. Ostrelič je za Delo povedal, da je bil posel za izdelavo programskega dela regionalnega razvojnega programa regije Posavje 2007-2013 za področje gospodarstva med RRA Posavje in podjetjem Tojeto sklenjen poleti leta 2006, torej preden je postal direktor agencije. Iz podjetja je nato izstopil, ker kot manjši lastnik ni imel vpliva na njegovo vodenje, obenem pa se je takrat načrtovanje projekta, ki ga je Skupina Tojeto izvajala za RRA Posavje, končalo.

Nezakonito ravnanje?

Za pojasnilo, ali so opisana ravnanja nezakonita, smo prosili protikorupcijsko komisijo. Odgovorili so nam, da zakon o preprečevanju korupcije od leta 2004 naprej omejuje le poslovanje političnih funkcionarjev, in sicer na naročila v vrednosti do 3333 evrov za storitve in 6666 evrov za gradnje. Za poslovanje do teh zneskov je moral funkcionar po zakonu dobiti privoljenje KPK. Leta 2010 je bilo takšno poslovanje nato prepovedano brez izjem. Na podlagi zakona iz leta 2004 bi lahko bilo torej nezakonito le poslovanje nekdanjega župana Dornave Franca Šegule, saj so izplačani zneski v posameznih mesecih večkrat presegli mejo 3333 evrov. Najverjetneje je bilo nezakonito tudi poslovanje Elektra Primožič s KS Trebija, saj je potekalo večinoma brez pogodb. Pri drugih primerih pa nezakonitosti ni, razen če so ostali omenjeni javni uslužbenci sodelovali pri odločanju, da si bodo oddali posel. A dokazov za kaj takega nimamo. Na KPK sicer še menijo, da bi bilo treba omejitve oziroma prepovedi, povezane z opravljanjem dodatne dejavnosti javnih uslužbencev, določiti v pogodbi o zaposlitvi ali na drug ustrezen način, če je to glede na naravo dela posameznika potrebno.