Ljubljana – Ste se kdaj spraševali, kako država poskrbi za vas, če ostanete brez vsega? Brez prihrankov, premoženja, socialne mreže? Po naših izračunih lahko, če ste zmožni za delo in nimate otrok, skupno pričakujete za okoli 475 evrov mesečne materialne pomoči.

Prvič objavljeno 17. avgusta 2012 v časniku Delo

Kako smo prišli do te vsote? Oseba brez premoženja in dohodkov lahko na centru za socialno delo (CSD) zaprosi za 260 evrov denarne socialne pomoči na mesec. Še do 1. januarja 2012 je znašala 288,81 evra, intervencijski zakon prejšnje vlade jo je letos znižal za 18 evrov.

Posameznik lahko za nujne izdatke, kot so nakup hrane ali plačilo položnic, zaprosi tudi za izredno pomoč. Ta prav tako znaša 260 evrov, zanjo lahko zaprosi največ dvakrat na leto.

V tridesetih dneh od prejema mora delavcem na CSD z računi dokazati namensko porabo pomoči. Dvakrat po 260 evrov na leto znaša na mesečni ravni 43,33 evra.

Človeku brez premoženja in dohodkov plača država oziroma občina tudi obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Prvo stane 14,17 evra na mesec, drugo pri najcenejšem ponudniku 28,62 evra. Poleg tega lahko na CSD zaprosi tudi za subvencijo najemnine stanovanja oziroma sobe. Izračun subvencije je precej zapleten, za primer smo vzeli najem 15 kvadratnih metrov velike sobe po ceni 200 evrov. Majda Volčanšek s CSD Vič – Rudnik nam je izračunala, da bi mesečna subvencija za takšno sobo znašala približno sto evrov. A pri teh subvencijah se pojavljajo težave, saj najemodajalci v pogodbo pogosto zapišejo nižjo ceno od dejanske, preostanek pa najemnik lastniku izplača na roko. CSD lahko subvencijo takšnemu najemniku, ki je obenem prosilec za socialno pomoč, izračuna le na podlagi cene v pogodbi – če je nižja oziroma celo simbolična, bo ustrezno nizka tudi subvencija, poudarja Sendi Murgel iz Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD).

Prosilce za socialno pomoč na CSD napotijo tudi k nevladnima organizacijama Rdeči križ in Karitas. Ti sicer nista v lasti države, a hrano, ki jo razdeljujeta prosilcem, financira država. Zato ju lahko dojemamo kot obliko (para)državne pomoči. Z Rdečega križa so nam sporočili trenutno vsebino paketa hrane: šest litrov mleka, kilogram pšeničnega zdroba, dva kilograma riža, tri kilograme testenin, liter olja in dva kilograma moke. Sestava paketa je vseskozi približno enaka. Na podlagi teh podatkov in cen najcenejših živil pri enem izmed trgovcev pri nas smo izračunali, da je vrednost paketa Rdečega križa približno 15 evrov. Oseba lahko zanj zaprosi enkrat na šest tednov, torej je vrednost podarjene hrane približno deset evrov na mesec.

Pri Karitas so nam povedali, da je vrednost njihovega paketa hrane okoli 20 evrov, prosilec lahko dobi en paket na mesec. Pri obeh organizacijah lahko prosilec dobi tudi rabljeno obleko, pri Rdečem križu do pet kilogramov na mesec, pri Karitas po lastnih potrebah. Oblačil v izračun skupne pomoči nismo šteli, saj jo donirajo posamezniki, in ne država.

Najslabše poskrbljeno za najšibkejše

Ali lahko s 475 evri skupne materialne pomoči kdo preživi ves mesec? »Prosilci so zelo skrivnostni. A kakšen iskreno pove, da dela na črno. Država pa s socialno zakonodajo takšno obliko dela podpira. Samo od socialne pomoči se namreč ne da preživeti,« je odkrita socialna delavka Renata Špoljar s CSD Vič – Rudnik. Na tem centru je bilo lani povprečno 900 prejemnikov denarne socialne pomoči na mesec. Okoli dve tretjini izmed njih ni imelo socialne mreže, torej prijateljev in sorodnikov, ki bi jim lahko pomagali iz materialnih težav, in nikakršnega premoženja.

Zakonodaja te ljudi, ki potrebujejo največ pomoči, postavlja v slabši položaj v primerjavi s tistimi, ki imajo svoje stanovanje ali sorodnike, ki jim lahko pomagajo. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih namreč določa, da se stanovanje do velikosti 60 kvadratnih metrov za enočlansko gospodinjstvo pri izračunu višine socialne pomoči ne upošteva. Prav tako se ne upošteva vozilo v vrednosti do 7280 evrov in seveda pomoč od svojih sorodnikov in prijateljev. Po drugi strani pa se upoštevajo vsi prihranki prosilca – zakon določa, da mora oseba, preden lahko dobi socialno pomoč, najprej porabiti privarčevana sredstva. Tistega, ki varčuje za hude čase, tako država kaznuje, nekoga, ki si iz prihrankov kupi avto, pa nagradi. »Odkrivamo ljudi z velikimi prihranki, ki zaprošajo za denarno pomoč, in tem je ni smiselno dodeliti. Smiselno pa bi bilo, da država določi cenzus, koliko prihrankov lahko ima posameznik, da bo še lahko dobil polno socialno pomoč,« meni direktor CSD Vič – Rudnik Štefan Lepoša. V tem primeru bi si lahko najbolj ogroženi dohodek od socialne pomoči dopolnili s svojimi prihranki, kar bi jim omogočilo lažji izhod iz materialnih težav. Obenem bi jih spodbudili k varčevanju za hude čase. »Tako ali tako so se ljudje že naučili, da morajo denar z bančnih računov dvigniti in ga shraniti doma, kjer je pred nami skrit,« dodaja Breda Lepoša Žalec, prav tako zaposlena na CSD Vič -Rudnik.

Socialna pomoč obremeni dediče

Država lahko dodeljeno socialno denarno pomoč v dednem postopku zahteva od dedičev prejemnika. Država se zahtevi odpove, če bi z njo dediče pustila v istem ali šibkejšem socialnem položaju, kot je bil prejemnik pomoči, po katerem dedujejo. Zahtevano vračilo je brezobrestno, a usklajeno z inflacijo (valorizirano). Če je oseba prejela denarno socialno pomoč več kot dvanajstkrat v 18 mesecih, lahko država z zaznamkom v zemljiško knjigo prepove razpolaganje z nepremičnino prosilca. »Strah, da bo z zahtevo po poplačilu država dediče zelo materialno obremenila, je realen,« poudarja Sendi Murgel. Dediču namreč lahko odvzame sredstvo, ki bi mu omogočilo boljši »startni položaj« v življenju, kot pa so ga imeli njegovi starši.

Število prosilcev lani upadlo

Na ravni države je od januarja do novembra lani socialno denarno pomoč na mesec prejemalo povprečno 52.281 ljudi, kažejo najnovejši podatki ministrstva za delo. Januarja jih je pomoč dobilo 55.140, novembra pa 49.604. Okoli dve tretjini jih je bilo brez dohodkov. Skupna vsota vseh izplačanih socialnih pomoči v prvih enajstih mesecih lani je bila 135,7 milijona evrov. Največ prejemnikov socialnih pomoči glede na delež prebivalstva v regiji je bilo v Pomurju (5,84 odstotka), najmanj na Goriškem (1,61 odstotka).

Povrnitev stroškov iskanja zaposlitve

Vsakemu brezposelnemu, ne le tistemu na socialni pomoči, zavod za zaposlovanje povrne stroške iskanja zaposlitve. Brezposelnim zavod povrne potne stroške za prihod na pogovor s potencialnim delodajalcem v višini 0,12 evra na kilometer. Potne stroške do višine 30 evrov na mesec povrnejo tudi za druge predhodno dogovorjene aktivnosti, povezane z iskanjem zaposlitve, na primer za obiskovanje kariernega centra zavoda. Brezposelni dobijo še nadomestilo poštnih stroškov za poslane prijave na zaposlitve.