Po ocenah strokovnjakov bi vsako leto v Sloveniji morali odkriti in priznati več sto bolezni, ki nastanejo zaradi škodljivih posledic izpostavljenosti pri delu. Toda uradno diagnosticiramo le nekaj deset poklicnih bolezni: več kot desetkrat manj od strokovnih ocen. Zakaj jih v Sloveniji odkrijemo tako malo?

Problem ni le v nizkih številkah. Vsi delavci, delovni invalidi ali invalidski upokojenci, pri katerih poklicna bolezen ni bila uradno odkrita, ne morejo koristiti pravic, ki bi jim pripadale kot poklicno bolnim. Slovenska zakonodaja za zavarovance s priznano poklicno boleznijo namreč predvideva dodatno pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako jim pripada dodatna pravica iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja, če so trajno ovirani pri delu ali invalidsko upokojeni. Brez priznane poklicne bolezni teh pravic nimajo, čeprav je delodajalec vsak mesec od bruto plače delavca plačeval poseben prispevek za poklicne bolezni.

V Sloveniji je bilo področje poklicnih bolezni več desetletij neurejeno, pri Pod črto problematiko spremljamo že od leta 2015.

Ugotavljanje in priznavanje poklicnih bolezni je bilo pomanjkljivo in več desetletij sistemsko neurejeno. Novi pravilnik bi morali sprejeti že leta 2013. Po letih opozarjanj na problematiko in dodatnem mednarodnem pritisku zaradi neurejenega področja priznavanja bolezni je bil leta 2023 sprejet trenutno veljavni Pravilnik o poklicnih boleznih.

Pri Pod črto smo tri leta po sprejemu novega pravilnika preverili, kakšne rezultate je prinesel v praksi. Ob tem smo preverili, kateri problemi ostajajo nerešeni in kakšna so stališča pristojnih institucij do obstoječe ureditve poklicnih bolezni in področne zakonodaje.

Po ocenah strokovnjakov bi morali letno priznati med 800 in 1000 poklicnih bolezni

»Pričakovano število poklicnih bolezni v Sloveniji je od 800 do 1000,« je za Pod črto pričakovano letno število ocenila Metoda Dodič Fikfak, profesorica in specialistka medicine dela, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ).

Njena ocena temelji na izkušnjah primerljivih evropskih držav glede na industrijo, kot sta Francija in Nemčija, je pojasnila. Podobno je ocenilo več specialistov medicine dela, prometa in športa v zborniku o poklicnih bolezni, ki je izšel leta 2024 ob 10. Sušnikovih dnevih.

»Glede na primerjavo z Nemčijo, s katero imamo podobno starostno strukturo zaposlenih, gospodarske dejavnosti in kulturološke značilnosti, bi torej v Sloveniji pričakovali med 700 in 1000 poklicnih bolezni letno. Podoben delež ugotavljajo v ostalih državah z urejenim sistemom priznavanja poklicnih bolezni (skandinavske države, Belgija, Nizozemska in Francija),« so v omenjenem zborniku zapisali zdravniki Dani Mirnik, Lara Avsec in Petra Cestnik Čokl.

Leta 2023 se je v Sloveniji zgodila sprememba na bolje. Ministrstvo za zdravje je na pobudo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in po posredovanju Mednarodne organizacije za delo (ILO) naredilo korak v smeri boljše ureditve poklicnih bolezni.

Sprejeli so Pravilnik o poklicnih boleznih. Po več kot treh desetletjih je podzakonski akt natančneje določil postopek verifikacije poklicne bolezni. Po novem pravilniku se ta začne z vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni, ki jo delavec vloži pri interdisciplinarni skupini strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni na Kliničnem inštitutu za medicino delo, prometa in športa (KIMDPŠ).

Pravilnik opredeljuje samo verifikacijo neazbestnih poklicnih bolezni, saj se za poklicne bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu, uporabljajo drugi predpisi. Zato analize poklicnih azbestnih bolezni v ta članek nismo vključili.

Pred letom 2023 so neazbestne poklicne bolezni ugotavljale in priznavale invalidske komisije in izvedenski organi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) v sodelovanju z zavarovančevim osebnim zdravnikom, službo medicine dela in drugimi službami, ki jih opredeljuje Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni iz leta 2003. Predhodni pravilnik je v 4. členu hkrati določal, da se poklicna bolezen ugotavlja in dokazuje z zdravstvenim nadzorom delavcev na preventivnih zdravstvenih pregledih. Kot so pojasnili na ZPIZ, takšen postopek ni pokazal realne slike števila poklicnih bolezni, ker je bil njegov plačnik delodajalec.

Iz podatkov NIJZ je razvidno, da smo v Sloveniji med letoma 2013 in 2023 na letni ravni verificirali med deset in 27 neazbestnih poklicnih bolezni, povprečno 18,5 na leto. Novi pravilnik o poklicnih boleznih določa, da KIMDPŠ v register poklicnih bolezni prijavi sum na obstoj poklicne bolezni in potrjeno poklicno bolezen. Register na NIJZ vodijo kot zbirko podatkov s področja zdravstvenega varstva.

Na ministrstvu za zdravje so potrdili, da je register poklicnih bolezni zbirka podatkov, ki jo vodi NIJZ. Vsebuje podatke o poklicnih bolezni, sumih na poklicne bolezni in boleznih v zvezi z delom.

Obrnili smo se tudi na NIJZ z vprašanjem, ali v registru že imajo podatek o skupnem številu potrjenih poklicnih bolezni v letu 2024. Odgovorili so nam, da bodo podatek predvidoma imeli do konca junija 2026, ko bodo opravili redno letno poročanje Eurostatu.

Na NIJZ so ob tem pojasnili, da Eurostat načrtuje evalvacijo poročanja sodelujočih držav po končanem obdobju eksperimentalne statistike poklicnih bolezni. Evalvacija Eurostata bo osnova, na kateri bodo na nacionalnem inštitutu določili način prihodnjega vodenja registra poklicnih bolezni, so povedali.

Objavo evalvacijskega poročila načrtujejo v prvem četrtletju letošnjega leta, so potrdili na Eurostatu.

S ciljem pridobiti vpogled v to, kakšno je bilo po začetku izvajanja pravilnika število na novo potrjenih poklicnih bolezni, smo pri Pod črto zbrali podatke iz javno objavljenih letnih poročil o poklicnih boleznih, ki jih v skladu z novim pravilnikom pripravlja KIMDPŠ.

Od 1. maja 2023, ko so začeli uporabljati Pravilnik o poklicnih boleznih, pa do konca leta 2024 so skupno verificirali 13 poklicnih bolezni. KIMDPŠ smo zaprosili tudi za podatke za leto 2025, vendar v začetku letošnjega leta še niso bili razpoložljivi.

V letih 2023 in 2024 so na KIMDPŠ verificirali 13 poklicnih bolezni in 11 sumov na poklicno bolezen

Med 1. majem in 31. decembrom 2023 je Interdisciplinarna skupina strokovnjakov (ISS) na KIMDPŠ prejela 84 vlog za ugotavljanje poklicne bolezni. Verificirali so dve poklicni bolezni: lateralni epikondilitis oz. teniški komolec pri keramičarju ter tenosinovitis oz. vnetje tetiv palca v predelu zapestja pri slikopleskarju. Ob tem so ugotovili sedem sumov na poklicno bolezen.

Po pravilniku sum na poklicno bolezen pomeni, da niso uspeli ugotoviti zanesljive vzročne zveze med izpostavljenostjo in boleznijo.

Za leto 2024 so v letnem poročilu ISS na KIMDPŠ prvič na voljo celoletni podatki.

Interdisciplinarna skupina strokovnjakov je prejela 100 vlog in verificirala 11 poklicnih bolezni. S šestimi primeri je prevladoval sindrom karpalnega kanala, za katerim so zboleli avtomehanik, utopni kovač, mesar, delavec v premogovništvu in dve maserki. Pri treh delavkah z usnjem so verificirali vrsto pljučne bolezni (ekstrinzični alergijski alveolitis), pri mesarju primer ramenskega burzitisa ter en primer bolezni zaradi preobremenjenosti prirastišč mišic in kit, ki je bila pridobljena med delom za trakom in ročnim zbijanjem okvirjev. Ob tem so leta 2024 ugotovili štiri sume na poklicno bolezen.

V uvodu smo omenjali pričakovano število poklicnih bolezni v Sloveniji. Koliko vlog bi na KIMDPŠ morali prejeti, da bi dosegli to število? Prakse v primerljivih evropskih državah kažejo, da na deset vlog verificirajo eno poklicno bolezen in podobno razmerje se kljub maloštevilnim vlogam nakazuje pri nas, je povedala Metoda Dodič Fikfak. Pričakovano število med 800 do 1000 priznanih poklicnih bolezni letno pomeni, da bi na KIMDPŠ morali vsako leto prejeti med 8.000 in 10.000 vlog. V prvih dveh letih so jih prejeli stokrat manj.

Potrjen sum na poklicno bolezen ni dovolj za uveljavljanje pravic

Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, 2012) zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine ne glede na pokojninsko dobo, če je invalidnost posledica poklicne bolezni, oz. pravico do invalidske pokojnine, odmerjene kot za dopolnjenih 40 let pokojninske dobe, če je ugotovljena invalidnost prve stopnje. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, 1992) pa poklicno obolelim zavarovancem omogoča pravico do 100-odstotnega nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela.

Za pojasnila, ali zavarovancu sum na poklicno bolezen, ki je bil ugotovljen na KIMDPŠ, prav tako prinaša dodatne pravice, smo se obrnili tako na ZPIZ kot na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

»Če KIMDPŠ v svojem postopku ne ugotovi poklicne bolezni ali ugotovi, da gre za sum, je invalidska komisija ZPIZ pri oceni vezana na ugotovitev KIMPDŠ, torej, da pri zavarovancu poklicna bolezen ne obstaja,« so pojasnili na ZPIZ.

Podobno so odgovorili na ZZZS. Po njihovih besedah je ugotovljeni sum na poklicno bolezen namenjen predvsem spremljanju stanja pri določenem zavarovancu in delodajalcu. »Zgolj sum na poklicno bolezen ne more imeti vpliva na uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,« so zapisali pri ZZZS.

Katere bolezni je v Sloveniji mogoče priznati kot poklicne bolezni?

Definicijo poklicne bolezni določa 68. člen ZPIZ-2: to je bolezen, povzročena z neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na delovnem mestu. ZPIZ-2 je s 1. januarjem 2013 razveljavil Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (2003) in določil, da mora postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določiti pristojni minister s podzakonskim aktom.

»Minister za zdravje bi tako moral v skladu s 424. členom ZPIZ-2 določiti novi seznam do konca leta 2013, vendar je bilo to storjeno šele v letu 2023, zato se je do uveljavitve novega predpisa še vedno uporabljal Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni,« so potrdili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni je torej veljal med letoma 2003 in 2012, uporabljal pa se je vse do 30. aprila 2023. S 1. majem 2023 ga je nadomestil Pravilnik o poklicnih boleznih, pod katerega se je podpisal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Priloga pravilnika je nov seznam poklicnih bolezni.

Pravilniku o poklicnih boleznih je priložena vloga. Vlogi mora delavec priložiti pisni izvid z diagnozo bolezni in izpis obdobij zavarovanj pri ZPIZ. Delavec vlogo lahko dopolni tudi z izjavo o varnosti z oceno tveganja, izvidom preventivnih zdravstvenih pregledov in drugo relevantno dokumentacijo, če z njo razpolaga. Z njegovim soglasjem lahko pri pripravi vloge sodeluje izvajalec medicine dela, specialist, ki je obravnaval bolezen, za katero se sumi, da je poklicna, izbrani osebni zdravnik ali strokovni delavec za varnost pri delu.

Kako se dokazuje poklicna bolezen?

Podobno kot zgoraj omenjeni 68. člen ZPIZ-2 Pravilnik o poklicnih boleznih v 5. členu določa, da poklicna bolezen obstaja, če je ugotovljena vzročna zveza med boleznijo s seznama poklicnih bolezni in daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev, ki jim je bil izpostavljen delavec. To pomeni, da je mogoče priznati samo poklicno bolezen, ki je uvrščena na seznam. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov na KIMDPŠ mora dokazati izpostavljenost vzročnemu dejavniku, ki je povzročil bolezen. Če to predlaga delodajalec, lahko opravi ogled delovnega mesta in opravi razgovor s strokovnim delavcem za varnost pri delu, izvajalcem medicine dela ali drugo osebo, ki sodeluje pri zagotavljanju varnosti pri delu.

Dokazovanje vzročne zveze je odvisno od posamezne poklicne bolezni in včasih spominja na detektivko, je ponazorila Dodič Fikfak.

»Delodajalec je zakonsko obvezan, da izvaja določene meritve, ampak podatki meritev se nikamor ne beležijo. [Specialisti medicine dela] historično potem podatkov nimamo. Z vidika posameznika, ki je v postopku verifikacije poklicne bolezni – do njega takšen postopek ni pošten. Se pravi, podjetje, ki ne izvaja nobenih meritev, ki nima nobenih podatkov, ne more imeti poklicnih bolezni, ker jih ne bodo verificirali,« je opozoril specialist medicine dela, prometa in športa Dani Mirnik z Zavoda za varstvo pri delu (ZVD).

V določenih primerih za dokazovanje vzročne zveze med boleznijo in poklicem meritve obremenjenosti in škodljivosti na delovnem mestu niso potrebne. Primer je astma, ki za nastanek ne potrebuje doze, pojasnjuje Metoda Dodič Fikfak. »Tudi če je bilo 30 let nazaj, imamo dokaz, da so snov uporabljali, imamo dokaz, da je imelo toliko ljudi astmo in se za astmo zdravi še danes, in imamo dokaz, da so delali v oddelku, kjer so uporabljali izocianate,« navede primer iz podjetja na Primorskem, v katerem se je pojavil klaster več kot 10 delavcev s poklicno astmo.

Postopek verifikacije poklicne bolezni zdaj poteka neodvisno od delodajalca

Na Pod črto smo v prejšnjih člankih ugotavljali, da je bila ureditev poklicnih bolezni, ko jo je pred letom 2023 določal Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni, problematična.

»Pri tem pa je posebej treba izpostaviti določbo, da se je poklicna bolezen ugotavljala in dokazovala z zdravstvenim nadzorom delavcev na preventivnih zdravstvenih pregledih. Iz navedene določbe je torej izhajalo, da mora poklicno bolezen pri delavcu ali zavarovancu potrditi izvajalec medicine dela. Takšen postopek pa je bil v praksi zaradi že znanih razlogov na strani medicine dela izjemno redek. Ta način ugotavljanja poklicnih bolezni po [prejšnjem] pravilniku ni pokazal realne slike števila poklicnih bolezni, ker je bil plačnik ugotavljanja poklicnih bolezni delodajalec,« so pojasnili na ZPIZ.

Novi pravilnik je to težavo delno odpravil. Verifikacija poklicne bolezni poteka na osrednji strokovni instituciji v državi na tem področju, Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa.

Postopek zdaj poteka neodvisno od delodajalca, ki pa je vanj lahko vključen. Specialist medicine dela, prometa in športa, ki je (bil) v pogodbenem odnosu z delavčevim delodajalcem v skladu s 5. členom Poslovnika o delu interdiscliplinarne skupine strokovnjakov in 11. členom Pravilnika o poklicnih boleznih, v postopek verifikacije ne more biti vključen.

Pravilnik od leta 2023 naprej prav tako določa, da je plačilo postopka zagotovljeno iz zbranih prispevkov delodajalcev od bruto plače za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, torej delodajalci za plačilo zdaj niso več neposredno zadolženi.

Še vedno pa ostaja nespremenjena obveznost, da preventivne zdravstvene preglede delavcev pri izvajalcih medicine dela po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD‑1) in Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) plačujejo delodajalci.

Na ministrstvih za zdravje ter delo, družino in socialne zadeve so potrdili, da pripravljajo predlog posodobljenega Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (2002).

Sodelujoči pri projektu:

Vodenje preiskave in urednica: Taja Topolovec

Pridobivanje podatkov in analize: Urban Tarman

Novinarsko delo: Urban Tarman, Taja Topolovec

Besedilo članka: Urban Tarman

Preverjanje podatkov: Klara Širovnik, Taja Topolovec

Ilustracija, oblikovanje infografik in fotografiji: Metod Blejec

Videoprodukcija vsebin za družbena omrežja: Rebeka Bratož Gornik

Lektura: Ana Bogataj