V prejšnjem članku smo predstavili število verificiranih poklicnih bolezni v Sloveniji v daljšem časovnem obdobju in pravice, ki pripadajo zavarovancem v primeru uspešne verifikacije.

»Zaposleni postopek oziroma svoje pravice po novi zakonodaji slabo poznajo,« je prve izkušnje s preventivnih zdravstvenih pregledov po novem Pravilniku o poklicnih boleznih (2023) povzel Dani Mirnik, specialist medicine dela, prometa in športa.

Na možnost, da ima poklicno bolezen, morajo delavca opozoriti izvajalec medicine dela med preventivnim zdravstvenim pregledom, njegov osebni zdravnik in drugi lečeči zdravnik, zdravnik in zdravstvena komisija pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ali izvedenski organi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) med ocenjevanjem trajne nezmožnosti za delo. Pravilnik o poklicnih boleznih prav tako določa, da morajo delavca na možnost poklicne bolezni opozoriti v njegovem delovnem okolju: na primer njegov sindikalni ali delavski zaupnik, strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu; prav tako pa ga morata na to opozoriti sam delodajalec in inšpektor za delo.

Pravilnik ne določa načina, kako je podano opozorilo delavcu, niti ne določa obveznosti, da se zaznamek o izdanem opozorilu kamorkoli uradno zabeleži.

Za pripravo vloge za verifikacijo poklicne bolezni je zadolžen delavec

Ugotavljanje poklicne bolezni se v skladu s 6. členom Pravilnika o poklicnih boleznih začne z vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni, ki jo delavec vloži pri interdisciplinarni skupini strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ).

Na podlagi vlog, ki so jih prejeli v prvem letu verifikacije poklicnih bolezni, so na KIMDPŠ sklepali, da vlagatelji ne ločijo poklicne bolezni od bolezni, zaradi katerih je omejena njihova zmožnost za delo.

Zato se zastavlja vprašanje, ali je delavec usposobljen za pripravo vloge, na podlagi katere bo mogoče dokazati vzročno zvezo med njegovim delom in boleznijo?

Kot smo pojasnili v prvem članku, lahko s soglasjem delavca pri pripravi vloge sodelujejo izvajalec medicine dela, specialist, ki je obravnaval potencialno poklicno bolezen, izbrani osebni zdravnik ali strokovni delavec za varnost pri delu.

Naloga delavca je zagotoviti vso dokumentacijo, da se lahko postopek do konca izpelje, kar je za nekoga brez strokovnega ozadja in podpore zahtevno, je v intervjuju za Pod črto pojasnila specialistka medicine dela, prometa in športa Lara Avsec.

Da je pomanjkljivost novega pravilnika v tem, da je prenesel vso odgovornost na delavca, meni tudi Lučka Böhm, svetovalka ZSSS na področju varnosti in zdravja pri delu.

»[Delavec] je tisti, ki se mora zavedati, sumiti, da ima poklicno bolezen, in on je tisti, ki se mora odločiti, da bo vložil vlogo, da se mu prizna status. (…) Edini, ki je res usposobljen, da prepozna poklicno bolezen, je izvajalec medicine dela,« je ocenila Böhm.

Kot je povedal specialist medicine dela, prometa in športa Dani Mirnik, izvajalci medicine dela delavce med preventivnimi zdravstvenimi pregledi že opozarjajo na to, da bi njihove zdravstvene težave lahko bile poklicne narave, in vodijo evidenco o tem. Toda težavi sta neenotnost in neobveznost evidence, v katero izvajalci medicine dela vpisujejo potencialne poklicne bolezni pri pregledanih delavcih.

»Sumi se v ambulantah že beležijo, vendar povsod drugače in ne centralno. Zato bi bilo smiselno pridobivati podatke iz vseh teh ambulant oz. jih obvezno zahtevati; takšen podatek lahko služi kot kazalnik kakovosti delovanja ambulante medicine dela, prometa in športa. (…) Ambulanta, ki zazna veliko potencialnih poklicnih bolezni, deluje verjetno bolj strokovno kot tista, ki jih ne odkrije nič. Podobno bi se lahko aktivnost beleženja spodbujala pri ostalih specialistih. Dokončno priznavanje pa je vedno domena KIMDPŠ oz. komisije,« je pojasnil Mirnik.

V katerih poklicih so v Sloveniji priznali največ poklicnih bolezni?

Analiza Pod črto je pokazala, da so med letoma 2013 in 2023 poklicne bolezni najpogosteje verificirali med delavci, ki opravljajo preprosta dela v rudarstvu, gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in transportu. V omenjenih poklicih so priznali 28 poklicnih bolezni.

V analiziranem obdobju so poklicne bolezni priznavali med ugotavljanjem vzroka trajne nezmožnosti za delo na ZPIZ. Pri Pod črto smo analizirali samo podatke, ki jih je NIJZ izluščil iz evidenc ZPIZ. Poklici v letnih poročilih Interdisciplinarne skupine strokovnjakov za leti 2023 in 2024 niso navedeni po standardni klasifikaciji poklicev, zato jih v analizi nismo upoštevali.

Po številu poklicnih bolezni je na drugem mestu poklic čistilcev, pralcev in gospodinjskih pomočnikov s 17 primeri. Poklicne bolezni so bile v šestih od osmih primerih priznane tudi v poklicih za osebne storitve, pri sestavljavcih strojev, naprav in izdelkov, pri poklicih za rokodelskoobrtna in tiskarska dela, pri tehnikih in strokovnih sodelavcih v zdravstvu ter pri monterjih in serviserjih električnih in elektronskih naprav. V petih ali manj primerih so poklicne bolezni priznali pri kovinarjih in strojnih mehanikih, pri strokovnih sodelavcih za pravne zadeve, socialno delo, šport, kulturo in umetnost ter pri kmetovalcih.

Med priznanimi poklicnimi boleznimi v Sloveniji so najpogostejše bolezni kože

S ciljem pridobiti vpogled v najpogosteje verificirane poklicne bolezni v Sloveniji smo analizirali pridobljeno podatkovno zbirko NIJZ.

V Sloveniji so med letoma 2013 in 2024 najpogosteje verificirali poklicne bolezni kože. Priznali so 33 navadnih ekcemov zaradi stika s kovinami in 29 navadnih ekcemov zaradi drugih kemičnih snovi.

Med najpogostejšimi poklicnimi obolenji je več vrst vnetnih kožnih reakcij. V povprečju so v analiziranem obdobju vsako leto verificirali devet kožnih bolezni zaradi škodljive izpostavljenosti pri delu.

Tomaž Lunder, specialist dermatologije z Dermatovenerološke klinike na UKC Ljubljana, kjer deluje ambulanta za poklicna obolenja kože, ocenjuje, da se v UKC Ljubljana in Maribor ter v Splošnih bolnišnicah Celje, Novo mesto in Izola letno pojavi približno 100 primerov, za katere je po pravilih dermatološke stroke mogoče opredeliti možnost poklicne bolezni kože.

»V ambulanti uporabljamo predvsem metodo epikutanega testiranja, s katerim po principu kontaktne alergijske preobčutljivosti ugotovimo na kaj, če sploh na kaj, je oseba alergična. Pri opredelitvi in priznanju poklicnega ekcema, ki predstavlja približno 80 % vseh poklicnih kožnih bolezni, je izvid seveda ključen,« je povedal Lunder.

Kot smo pojasnili v prvem članku, je poklicno bolezen treba dokazati v postopku verifikacije, ki je v domeni KIMDPŠ. K vlogi za priznanje poklicne bolezni pa mora delavec priložiti specialistični izvid, ki je pogoj za začetek postopka.

Čeprav je poklicne dermatoze med poklicnimi boleznimi najlažje dokazati, kot je povedala Metoda Dodič Fikfak, specialistka medicine dela, prometa in športa ter predstojnica KIMDPŠ, prve izkušnje kažejo, da delavci vlagajo nizko število vlog za verifikacijo kožnih bolezni.

Lunder na podlagi večdesetletne prakse sicer opaža, da število poklicnih dermatoz upada, kar pripisuje tehnološkemu razvoju. Domneva pa, da za padajoče število poklicnih kožnih bolezni obstaja še en razlog – neurejen delovnopravni položaj delavcev v gradbeništvu: »Imam vtis, da se zaposleni bojijo izgube službe, če bi delodajalec izvedel, da so iskali pomoč zaradi suma na poklicno bolezen. In sploh ne obiščejo zdravstvene službe in s tem seveda tudi ne pridejo k nam.«

Delavci slabo poznajo postopek verifikacije poklicne bolezni

Prve izkušnje kažejo, da je interdisciplinarna skupina strokovnjakov prejela nizko število vlog za priznanje poklicnih bolezni, ki so v EU še vedno najpogostejše, kot so poklicna astma, poklicna naglušnost in poklicne bolezni kože, so zapisali pri KIMDPŠ v dodatku k letnemu poročilu za 2023. Pri vlogah po navedbah KIMDPŠ prevladujejo mišično-skeletne bolezni, ki so zahtevne za obravnavo predvsem zaradi sovpliva nepoklicnih dejavnikov in degenerativnih sprememb na njihov nastanek.

Kot je že v uvodu izpostavil Mirnik, izkušnje izvajalcev medicine dela, ki se na ZVD ukvarjajo z izvajanjem novega pravilnika na preventivnih pregledih, kažejo, da delavci postopek verifikacije poklicne bolezni slabo poznajo.

»Tudi če jih k temu nagovorimo, so pogosto navajali zadržke, administrativne ovire, lahko sta bili prisotni tudi jezikovna bariera in slaba organizacijska dostopnost do specialistov,« je navedel izkušnje v enem največjih podjetij s področja varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji.

Izvajalci medicine dela so na različne načine opozarjali delavce, kadar so na pregledu posumili, da je vzrok njihovih zdravstvenih težav poklicne narave. Delavce so v ZVD obveščali ustno, pisno in po telefonu, je povedal Mirnik.

Kot je dodal, so zdravniki pogrešali vnaprej pripravljena slikovna navodila, ki bi jih lahko posredovali delavcem. Slikovna navodila bi bila v pomoč tudi delavcem iz tujine, ki jih izvajalci medicine dela na preventivnih zdravstvenih pregledih pregledujejo vse pogosteje. Po zadnjih razpoložljivih podatkih SURS se je med novembrom 2015 in novembrom 2025 delež tujih državljanov med delovno aktivnim prebivalstvom povečal s 7 na 16 odstotkov. Za delavce imajo izvajalci medicine dela, prometa in športa že pripravljena slikovna navodila, kako pravilno uporabljati zaščitno opremo in kako zdravo jesti, medtem ko slikovnih navodil, kako prijaviti poklicno bolezen, nimajo, je izpostavil Mirnik.

Anketa ZVD: skoraj tretjina delavcev se je odločila za postopek verifikacije poklicne bolezni

Po sprejemu novega pravilnika so za delavce, pri katerih so ugotovili možnost poklicne bolezni, na ZVD pripravili anketo. Njen namen je bil preučiti dejavnike, ki vplivajo na odločitev za postopek verifikacije poklicne bolezni. Ciljna skupina so bili delavci, ki so jih pregledali med 1. aprilom 2024 in 31. marcem 2025 na preventivnih zdravstvenih pregledih v ambulantah ZVD. V tem obdobju so med 16.531 pregledanimi delavci potencialno poklicno bolezen postavili pri 190 delavcih, kar predstavlja 1,1 odstotka pregledanih delavcev.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v letu 2023 opravljenih 226.519 preventivnih zdravstvenih pregledov; leta 2024 je število naraslo na 268.948.

Če bi v letih 2023 in 2024 med vsemi opravljenimi preventivnimi zdravstvenimi pregledi izvajalci medicine dela prav tako ugotovili potencialno poklicno bolezen pri enem odstotku pregledanih delavcev, bi na nacionalni ravni leta 2023 zabeležili 2265, leta 2024 pa 2689 potencialnih poklicnih bolezni.

Čeprav ima ekstrapolacija vzorca pregledanih delavcev na ZVD na celotno populacijo pregledanih delavcev v Sloveniji omejeno veljavnost, nam lahko pokaže, da je nabor delavcev s potencialno poklicno boleznijo bistveno obsežnejši od dejanskega števila vlog za verifikacijo poklicne bolezni, kot so jih leta 2023 (84) in 2024 (100) prejeli na KIMDPŠ.

Kako so postopali izvajalci medicine dela na ZVD po tem, ko so ugotovili možnost poklicne bolezni pri pregledanemu delavcu? Poslali so obvestilo pacientom, v katerem so izpostavili potencialno poklicno bolezen, katere specialistične izvide še potrebujejo, ali jih že imajo in ali naj jih predložijo vlogi, ter dodali povezavo do postopka na KIMDPŠ oziroma napisali na koga se lahko pacienti obrnejo v primeru težav, je pojasnil Mirnik.

Delavce s potencialno poklicno boleznijo so nato povabili k sodelovanju v anketi. Na poziv se je odzvalo 110 delavcev, je pojasnila Lara Avsec, ki je podatke analizirala v svoji specialistični nalogi.

Anketa je pokazala, da respondenti »niso ločevali med postopkom uradnega priznavanja poklicnih bolezni in ugotavljanjem bolezni,« je pojasnila. Ugotovila je, da se je za začetek postopka verifikacije na KIMDPŠ odločilo 27,3 % delavcev s potencialno poklicno boleznijo, 30,9 % se jih je še odločalo, medtem ko jih je 37,3 % navedlo, da se za verifikacijo ne bodo odločili.

Postopek verifikacije poklicnih bolezni je za delavca zahteven, je ocenila Avsec. »Na delavcu je, da zagotovi vso dokumentacijo, da se lahko postopek do konca izpelje. (…) Zdi se mi precej kompleksno in je zelo pomembno, da ima pomoč in podporo specialista medicine dela, ki ima znanje, ali družinskega zdravnika. Dobro bi bilo, če bi bili vključeni tudi [strokovni delavci za] varnost pri delu ali sindikati,« je povedala.

Kot smo navedli v prvem članku, Pravilnik o poklicnih boleznih določa, da lahko z delavčevim soglasjem pri pripravi vloge sodeluje izvajalec medicine dela, specialist, ki je obravnaval bolezen, za katero se sumi, da je poklicna, izbrani osebni zdravnik ali strokovni delavec za varnost pri delu.

Anketa na ZVD je še pokazala, da je bil najpogostejši razlog, zakaj se delavci niso odločili za postopek verifikacije na KIMDPŠ, ker specialistične obravnave še niso imeli oziroma je niso dokončali; sledila sta pomanjkanje zaznanih koristi ter strah pred posledicami, kot so izguba zaposlitve ali stigma. Med delavci, ki so se odločili za postopek, so prevladovali motivi izboljšanja delovnih pogojev in skrb za zdravje sodelavcev, medtem ko so bili finančni razlogi manj izraziti, so pokazali rezultati ankete.

Kdo lahko svetuje delavcu pri pripravi vloge in vodenju postopka?

Delavec lahko pri postopku verifikacije poklicne bolezni pomoč poišče tudi pri zagovorniških nevladnih organizacijah, kot sta Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) in Društvo za zagovorništvo ranljivih skupin Delavska svetovalnica.

Z vprašanjem o tem, koliko članov je zaprosilo za pravno pomoč pred, med ali po postopku verifikacije poklicne bolezni, smo se naprej obrnili na ZDIS, ki sodeluje s Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC).

Kot so pojasnili na ZDIS, je po sprejemu Pravilnika o poklicnih boleznih za pravno pomoč zaprosilo šest članov. Dvema so pomagali pri pripravi vloge.

V dveh primerih se je svetovanje nanašalo na možnosti pravnega varstva po tem, ko članu poklicne bolezni niso priznali. V enem od teh dveh primerov so po navedbah ZDIS na KIMDPŠ ugotovili, da bi poklicno bolezen lahko povzročile delovne obremenitve prejšnjega delovnega mesta, vendar ne delodajalec ne delovno mesto nista več obstajala, zato izpostavljenosti na KIMDPŠ niso uspeli z gotovostjo potrditi.

V enem primeru je bila poklicna bolezen priznana in se je svetovanje nanašalo na pravni položaj delavca z invalidnostjo kot posledico poklicne bolezni in s tem povezanih pravic. Po navedbah ZDIS so mu na ZPIZ priznali 2. kategorijo invalidnosti in pravico do poklicne rehabilitacije.

»V enem primeru pa smo opravili posvet z delavcem, ki meni, da bi pri njem lahko bila ugotovljena poklicna bolezen, in se je želel posvetovati, kaj bi postopek pomenil zanj in kakšne posledice bi imelo priznanje ali nepriznanje poklicne bolezni na delovno razmerje,« so pojasnili v ZDIS.

V Delavski svetovalnici so potrdili, da se je od maja 2023 za podporo pri vodenju postopka verifikacije poklicne bolezni nanje obrnilo več kot deset članov.

Predlog ZSSS: medicina dela naj postane javna služba

Pridobivanje specialističnega izvida lahko predstavlja oviro. Kot smo že omenili, je izvid pogoj za začetek postopka verifikacije poklicne bolezni na KIMDPŠ. Napotnico za specialistični pregled namreč izda izbrani osebni zdravnik. »Veliko delavcev nima osebnega zdravnika in potem se postopek, kako priti do napotnice, še dodatno zavleče,« je opozorila Avsec.

Medicina dela, prometa in športa ni del javne zdravstvene mreže, ker njihovih storitev – z izjemo verifikacije poklicne bolezni – ne plačuje ZZZS, je pojasnil Mirnik. To je tudi razlog, da med preventivnimi zdravstvenimi pregledi izvajalci medicine dela delavcev ob možnosti na poklicno bolezen ne morejo napotiti na specialistične zdravstvene preglede v javni zdravstveni sistem. »Bile so ideje, da bi se to vključilo, vendar bi bilo treba narediti celotno transformacijo sistema,« je spomnil.

Rešitev zagate so pred leti predlagali na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Predsedstvo ZZSS je pod vodstvom nekdanje predsednice Lidije Jerkič junija 2020 predlagalo sistemsko spremembo medicine dela, vzpostavitev javne zdravstvene mreže izvajalcev medicine dela, v katero bodo vključeni izvajalci iz zdravstvenih domov in zasebnih ambulant. »Izvajalci medicine dela morajo postati nadzorniki, ali se izvaja javni interes na področju poklicnega zdravja delavcev. Njihovo delo naj bo financirano iz delodajalčeve prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni,« so predlagali na ZSSS.

Po besedah sedanjega predsednika ZSSS Andreja Zorka zveza sindikatov še vedno zavzema to stališče in razmišlja, da predlog znova poda, je v intervjuju za Pod črto povedal Zorko.

»Če bi obstajala politična volja, potem bi bil storjen naslednji korak. Pri promociji pravilnika, pri vzpostavljanju mehanizmov, s katerimi bi hitreje, lažje, učinkoviteje lahko odkrivali poklicne bolezni, pa tega država ni naredila. Zato obstaja v praksi še precej težav. Pričakoval bi, da bomo naredili naslednji korak. Kajti če [poklicnih bolezni] ne odkrijemo, jih tudi ne moreš preprečiti. In če jih ne moreš preprečiti, potem imaš pravilnik, ki je lahko zgolj mrtva črka na papirju,« je povedal Zorko.

Za odziv na predlog ZSSS, naj medicina dela postane javna služba, smo se obrnili na pristojno institucijo. Z Ministrstva za zdravje so odgovorili, da so varstvo pri delu dolžni zagotavljati delodajalci, pri čemer velja, da medicino dela, prometa in športa kot tržno dejavnost lahko izvajajo tudi zdravstveni domovi. »Mandat te vlade se končuje, zato sprememba zakonodaje na tem področju ni predvidena,« so zapisali.

Ministrstvo za zdravje načrtuje dopolnitev seznama poklicnih bolezni

Seznam poklicnih bolezni je priloga Pravilnika o poklicnih boleznih, ki določa, da je mogoče verificirati samo bolezen s seznama. Pravilnik ob tem v 4. členu določa, da Razširjeni strokovni kolegij za medicino dela, prometa in športa (RSK za MDPŠ) redno spremlja ustreznost določitve seznama poklicnih bolezni, v celoti pa preveri njegovo ustreznost najmanj vsakih pet let in morebitne spremembe predlaga ministru za zdravje.

Iz javno objavljenih zapisnikov je razvidno, da je strokovni kolegij obravnaval več predlogov za dopolnitev seznama poklicnih bolezni, med katerimi so posttravmatska stresna motnja za prve posredovalce, kožne bolezni zaradi UV sevanja, priznavanje lažjih oblik sindroma karpalnega kanala, lažja poklicna naglušnost, poklicna astma, pnevmokonioze, pnevmonitis in poklicne okvare hrbtenice.

Na ministrstvu so pojasnili, da je RSK za MDPŠ obravnaval več strokovnih pobud za dopolnitev seznama poklicnih bolezni in o njih sprejel strokovna mnenja. »Ministrstvo je s stališči in sklepi RSK seznanjeno. Doslej ministrstvo s strani RSK ni prejelo formalnega predloga za spremembo. Ministrstvo bo pozvalo RSK za medicino dela, prometa in športa k dopolnitvi seznama poklicnih bolezni, ki naj vključuje tudi kriterije in merila,« so napovedali na ministrstvu.

Ker nas je zanimalo, kakšni so prvi rezultati izvajanja Pravilnika o poklicnih boleznih (2023), smo ob koncu preiskave Ministrstvo za zdravje vprašali, ali so že izvedli evalvacijo izvajanja novega pravilnika oz. ali imajo takšno evalvacijo v načrtu.

»Ministrstvo bo v okviru svojih pristojnosti naslovilo pobudo na Razširjeni strokovni kolegij za medicino dela, prometa in športa, da v okviru svojih nalog presodi potrebo po strokovni evalvaciji izvajanja Pravilnika o poklicnih boleznih,« so odgovorili z Ministrstva za zdravje.

Razširjeni strokovni kolegij (RSK za MDPŠ) je najvišji strokovni organ ministrstva na tem področju.

Težava predlagane pobude je v tem, da po dostopnih podatkih v RSK za MDPŠ štirje od šestih članov prihajajo s KIMDPŠ, ki je hkrati glavni izvajalec Pravilnika o poklicnih boleznih, zato se zastavlja vprašanje o neodvisnosti takšne presoje. Med člani sta tudi predstojnica KIMDPŠ Metoda Dodič Fikfak ter specialist medicine dela, prometa in športa Dani Mirnik.

Ministrstvo posebnih težav v zasedbi RSK ne vidi. »Če član presodi, da obstaja konflikt interesov pri odločanju o posamezni zadevi, se je dolžan iz takšne obravnave izločiti. Enako velja, če drugi člani kolegija ocenijo, da obstajajo okoliščine, ki bi lahko vplivale na nepristranskost odločanja,« so odgovorili.

Na MZ in MDDSZ potrdili pripravo novega Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev

Na Ministrstvo za zdravje smo se obrnili tudi z vprašanjem, ali obstaja zakonska podlaga za beleženje potencialnih poklicnih bolezni s strani specialistov medicine dela med preventivnimi zdravstvenimi pregledi in na pregledih ostalih specialistov. Odgovorili so nam, da takšno zbirko podatkov predvideva lani sprejeti Zakon o digitalizaciji zdravstva (ZDigZ, 2025), upravljavec zbirke pa ostaja NIJZ.

»Določeno je poročanje zaznanih sumov na poklicno bolezen na preventivnih zdravstvenih pregledih v zbirko podatkov na nacionalni ravni. (…) Ministrstvo za zdravje si prizadeva za čimprejšnjo vzpostavitev strukturiranega poročanja podatkov, ki imajo večjo uporabno vrednost kot nestrukturirani,« so zapisali.

Na Ministrstvu za zdravje so ob tem potrdili, da pripravljajo predlog novega Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev in da bo javna obravnava izvedena po zaključku medresorskega usklajevanja.

Sodelovanje v delovni skupini so potrdili tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nov pravilnik bo po njihovih navedbah urejal digitalizacijo izvidov izvajalcev medicine dela v skladu z zakonodajo, ki ureja digitalizacijo podatkov v zdravstvu.

Kot so dodali, so med predlogi sodobnejša vsebina in periodika pregledov, obvezno posredovanje vseh ugotovitev pregleda delavcu in osebnemu zdravniku ter posredovanje podatkov v bazo podatkov s ciljem večje preglednosti, kakovosti dela in spremljanja sistema zdravstvenega varstva delavcev.

Na MDDSZ so v delovni skupini predlagali tudi, da bo po novem pravilniku obvezna naloga izvajalca medicine dela ogled delovnega okolja z namenom sodelovanja pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Sodelujoči pri projektu:

Vodenje preiskave in urednica: Taja Topolovec

Pridobivanje podatkov in analize, novinarsko delo: Urban Tarman

Besedilo članka: Urban Tarman

Preverjanje podatkov: Klara Širovnik, Taja Topolovec

Ilustracija, oblikovanje infografik in fotografije: Metod Blejec

Videoprodukcija vsebin za družbena omrežja: Rebeka Bratož Gornik

Lektura: Ana Bogataj