Ljubljana – Upravni nadzor Onkološkega inštituta Ljubljana (OI) razkriva številne pomanjkljivosti, ki lahko negativno vplivajo na zdravje bolnikov. Potrjuje tudi ugotovitve Dela o velikih preplačilih zdravil za zdravljenje raka. Nejasnosti se zdaj pojavljajo pri obračunavanju obsevanj.

Prvič objavljeno 24. maja 2012 v časniku Delo

Upravni nadzor o pravilnosti in zakonitosti poslovanja OI je komisija ministrstva za zdravje sprožila aprila lani, poročilo o nadzoru je bilo končano 24. oktobra. Kljub temu ga prejšnji minister za zdravje Dorjan Marušič zaradi neznanih razlogov takrat ni javno objavil – do njega smo se zato dokopali šele včeraj.

Poročilo razkriva skrb vzbujajoče ugotovitve nadzora. OI je z napačnim poročanjem o neakutni bolnišnični dejavnosti (zdravstveni negi) v letnem poročilu za leto 2010 prikazal 91,5-odstotno uresničevanje načrtovanega, čeprav so dosegli le 71 odstotkov načrtovane oskrbe bolnikov. Komisijo skrbi tudi več kot proporcionalno povečanje števila padcev in razjed ter čakalnih dob za tomografsko slikanje glede na število bolnikov leta 2010. Prav tako je glede na število kirurgov nedopustno majhna dnevna izkoriščenost operacijskih dvoran (le štiri ure) in število opravljenih operacij (le dve na dan). Težkih operacij na OI je le petina vseh operacij, zdravljenje pa se je omejilo le na nekatere vrste raka. OI se čedalje bolj ukvarja tudi s preprostimi testiranji za ugotovitev obolelosti za rakom, kar ne sodi v onkološki center, temveč v primarno zdravstveno oskrbo. Komisijo zaradi naštetega skrbi, da kirurgi ne morejo vzdrževati potrebne ravni izkušenosti za težke posege.

Nadzor še ugotavlja, da se pogovori o varnosti bolnikov na OI ne izvajajo dovolj pogosto, konkretni ukrepi za izboljšanje varnosti pa pogosto niso navedeni. Če pa so, ni navedena ne odgovorna oseba ne časovni okvir za njihovo izvedbo. Na enem izmed sestankov leta 2009 je bil po ugotovitvah obravnavan tudi primer zapleta pri zdravljenju bolnika s smrtnim izidom, kar je v neskladju z izjavo vodstva OI, da zapletov pri zdravljenju s smrtnim izidom tega leta ni bilo. Iz onkološkega inštituta na očitke odgovarjajo, da komisija ni imela pristojnosti za presojanje strokovnega dela, ugotovitve pa so neutemeljene in pristranske. To so argumentirali tudi v odzivnem poročilu.

Upravni nadzor potrjuje tudi ugotovitve o visokih preplačilih za zdravila za zdravljenje raka, o katerih smo v Delu poročali že lani. Do leta 2011 je inštitut porabo teh zdravil zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) zaračunaval po planskih cenah, in ne po cenah, po katerih je ta zdravila dejansko kupil. Planske cene je OI umetno ohranjal na visoki ravni, saj ni upošteval cen zdravil predhodnega leta, temveč ceno, ki jo je zdravilo imelo, ko je prišlo na trg. Na primer: za enoto zdravila paklitaksel je leta 2010 ZZZS inštitutu plačal 5,82 evra, medtem ko jo je ta kupil za 0,58 evra. Planska cena je izhajala iz sredine devetdesetih let, in ne iz leta 2009, ko je bila cena tega zdravila zaradi konkurenčnih generikov na trgu že nekajkrat nižja. Lani smo izračunali, da je OI tako od ZZZS od leta 2006 do leta 2010 dobil za zdravila kar približno 22,5 milijona evrov preveč. Preplačila zdravil za leto 2010 v vrednosti 7,6 milijona evrov je ZZZS inštitutu odvzel, zato OI zdaj toži zavod. Poročilo upravnega nadzora ugotavlja, da je del preplačil OI porabil za nenamenske investicije v obnovo stavb, kar pomeni grobo oškodovanje javnih sredstev.

Lani je ZZZS na podlagi sklepa vlade inštitutu povrnil le stroške zdravil v vrednosti dejanskih cen. Te so bile skupaj za 5,4 milijona evrov nižje od planskih. A naša raziskava kaže, da poskuša del izpada tega dohodka OI zdaj pokriti z dodatnim zaračunavanjem obsevanj. Februarja letos je OI s postopkom arbitraže namreč zahteval dodatna dva milijona evrov iz zdravstvene blagajne za obsevanja bolnikov, opravljenih lani, češ da se je število obsevanj precej povečalo. ZZZS je glasoval proti dodelitvi teh sredstev, predstavnika ministrstva za zdravje in OI pa za, zato je inštitut ta sredstva tudi dobil. A podatki ZZZS kažejo, da se obsevanja lani glede na leto 2010 niso bistveno povečala. Predlani je tako OI za 5888 obsevanj dobil pet milijonov evrov, lani pa za 6016 obsevanj kar 7,1 milijona evrov. Tudi letos bo za približno enako načrtovano število obsevanj dobil 7,2 milijona evrov. Res pa je, da se je število obsevanj precej povečalo leto prej, s 5050 leta 2009 na omenjenih 5888 leta 2010. A glede na to, da OI lani s podobno arbitražo ni hotel pridobiti dodatnih sredstev za leto 2010, lahko sklepamo, da je vsa obsevanja predlani lahko opravil s petimi milijoni evrov.

Zaradi dodatnih dveh milijonov evrov za obsevanja je OI lansko leto končal s slabimi 600.000 evri dobička, drugače pa bi imel 1,5-milijonsko izgubo. Ministrstvo za zdravje dodelitev dodatnih sredstev med drugim upravičuje z uporabo dveh novih aparatur, ki jih je za OI kupilo ministrstvo.