Po izbruhu gospodarske krize so se nekateri lastniki zadolženih podjetij, pa tudi zadolženi posamezniki za pomoč obrnili na tako imenovane pogrebnike podjetij. Slednji poskrbijo, da se čim več premoženja zadolženega podjetja ali posameznika skrije pred upniki oziroma se premoženje naredi za upnike nedosegljivo.

Kako deluje shema pogrebnikov podjetij – oziroma, kako lahko skrijete premoženje pred upniki?

Po navadi pogrebniki podjetij priskrbijo dve stvari: podjetje iz države, kjer podatki o lastništvu podjetja niso na voljo, in pa tako imenovanega slamnatega direktorja – takšno osebo, ki je upnikom praktično nedostopna.

Poglejmo, kako poteka postopek umika premoženja pred upniki. Neko podjetje se znajde v poslovnih težavah in ugotovi, da ne bo moglo poplačati svojih dobaviteljev ali vrniti bančnih posojil. Podjetje po drugi strani ima nekaj premoženja – na primer denar na bančnem računu, premičnine ali nepremičnine, pogosto pa tudi še obstoječe posle. Glavni izziv je, kako vse to premoženje skriti oziroma prenesti na druga, z dolgovi neobremenjena podjetja, upnike zadolženega podjetja pa pustiti praznih rok.

Pogrebniki podjetij to storijo tako: najprej ustanovijo drugo podjetje, katerega končnih lastnikov ni mogoče ugotoviti. Zato mora biti takšno podjetje ustanovljeno v točno določeni državi. Mreža Orion je v ta namen uporabila podjetja iz ameriške zvezne države Delaware. Ta država v svojih poslovnih registrih namreč nima informacij o lastnikih podjetja.

Nato se na to podjetje z neznanimi končnimi lastniki prenese premoženje podjetja v finančnih težavah. Obenem se kot direktorja podjetja v finančnih težavah nastavi slamnatega direktorja – torej posameznika, ki je za upnike praktično nedostopen. To so najpogosteje tuji državljani. Ti za plačilo nekaj sto evrov podpišejo privoljenje, da se jih lahko imenuje za direktorja podjetja v težavah.

Ključno v procesu je še nekaj – izginotje poslovne dokumentacije podjetja v težavah. S tem pogrebniki podjetij zabrišejo sledi prenosa premoženja zadolženega podjetja na novo podjetje z neznanimi lastniki.

Poslovno dokumentacijo podjetja bi sicer moral hraniti direktor podjetja. A ker je direktor podjetja v težavah zdaj tujec, je upnikom z njim praktično nemogoče priti v stik.

Poglejmo takšno skrivanje premoženja pred upniki na primeru podjetja Sector Beton.

Leta 2010, ko se je svet že dodobra soočal s posledicami globalne recesije, je Sector Beton posloval nadvse uspešno. Zabeležil je najvišje dohodke v zgodovini podjetja – ti so tisto leto znašali skoraj 15 milijonov evrov. Že leto pozneje je bila zgodba drugačna. Podjetje je več kot prepolovilo prihodke in na koncu leta zabeležilo 132.000 evrov izgube.

Leta 2012 se je začelo umikanje premoženja iz podjetja. Maja 2012 je bilo najprej ustanovljeno novo podjetje z imenom Projekt Beton. Končni lastniki podjetja Projekt Beton niso znani, saj lastništvo vodi v ameriško zvezno državo Delaware, ki podatkov o lastnikih ne izdaja.

Od ustanovitve Projekta Beton pa do septembra 2014 so pogrebniki podjetij posle z betonom iz prezadolženega Sector Betona postopoma prenesli na novo podjetje Projekt Beton. Nato so aprila 2013 iz Sector Betona na Projekt Beton prenesli še nepremičnino na ljubljanskem Viču v vrednosti 250.000 evrov.

Aprila 2012 je podjetje Sector Beton obenem ustanovilo hčerinsko podjetje Sector Betonarne in nanj prepisalo še eno nepremičnino v vrednosti 143.000 evrov. Nato je lastnik Sector Betonarn postala britanska družba Capital UK Investments, katere končni lastniki prav tako niso znani.

S tem manevrom so upnikom Sector Betona speljali za vsaj slabih 400.000 evrov premoženja v nepremičninah, hkrati pa tudi dohodke iz nadaljnjega poslovanja dobave betona, ki so ga z zadolženega Sector Betona prenesli na podjetje Projekt Beton.

Prenosu poslov in premoženja je sledil »pogreb« zadolženega podjetja Sector Beton. Leta 2014 je lastnik Sector Betona najprej postala novembra 2013 ustanovljena družba Tonus 4. Tudi lastništvo podjetja Tonus 4 se konča v ameriškem Delawaru in je torej neznano. Direktor družbe Tonus 4 pa je tujec – Slovak Peter Svitek.

Marca 2015 je šlo podjetje Tonus 4 v stečaj. Stečajnemu upravitelju podjetja ni uspelo stopiti v kontakt s Petrom Svitkom, zato tudi ni mogel pridobiti poslovne dokumentacije Sector Betona. Brez te dokumentacije so vsakršne tožbe za vrnitev nepremičnin in poslov nazaj v družbo Sector Beton praktično nemogoče. Podjetje Sector Beton je upnikom dolžno 3,4 milijona evrov. A zaradi umika premoženja ne bodo upniki dobili vrnjenega niti evra. Med njimi je tudi ljubljanska občina, kateri Sector Beton dolguje 34.745 evrov.

Članek je del projekta Pogrebniki podjetij. Preberite vse članke v seriji.