Evropske volitve 2024: Slovenija med državami z največjo spremembo v povečanju deleža volilne udeležbe
K analizi evropskih volitev smo dodali nove podatke o evropskih volitvah v letu 2024. Osredotočili smo se na sistemski in kontekstualni vidik.
Med prve tri države, v katerih se je v primerjavi z letom 2019 najbolj povečal delež udeležbe na zadnjih volitvah v Evropski parlament, se poleg Madžarske in Cipra uvršča tudi Slovenija.
»V primeru letošnjih volitev se poudarja kritičnost volitev, odločanje o pomembnih rečeh,« je za naš prvi članek o evropskih volitvah lani, tik pred volitvami, komentirala dr. Alenka Krašovec s Fakultete za družbene vede.
Na udeležbo na volitvah dolgoročno vpliva veliko različnih dejavnikov, tako družbeno-ekonomski in sistemski, kot na primer ureditev volilnega sistema, kot kontekstualni.
Hitre spremembe volilne udeležbe, izjema so krizne situacije, ponavadi niso povezane z družbeno-ekonomskimi dejavniki, pri katerih so spremembe večinoma počasne, so pa lahko povezane s sistemski dejavniki, kot so spremembe volilnega sistema, ali s kontekstualnimi dejavniki – na primer z občutkom, da pomenijo posamezne volitve kritično, prelomno točko. Med pomembne kontekstualne dejavnike pa spada tudi sočasnost glasovanja.
Oglejmo si najprej kontekstualne dejavnike na primeru Cipra, kjer se je v primerjavi z letom 2019 udeležba na evropskih volitvah povečala za 13,87 odstotne točke.
Na Cipru so hkrati z evropskimi volitvami potekale tudi lokalne volitve.
»Na Cipru so lokalne volitve zelo osebne. Glede na majhno volilno telo ter veliko število mest in kandidatov ima, če malo pretiravamo, praktično vsaka družina med kandidati sorodnika, za katerega lahko voli,« je razložil dr. Yiannos Katsourides, profesor primerjalne politologije z Univerze Nikozija na Cipru.
Še dodaten kontekstualni dejavnik pa bi lahko bila udeležba Fidiasa Panayiotouja, popularnega ustvarjalca vsebin na YouTubu, kot neodvisnega kandidata za Evropski parlament.
Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz ciprske pisarne EP, je Panayiotou prejel tretjo najvišjo podporo, in sicer 19,4 odstotka glasov vseh, ki so glasovali. »Fidias je vsekakor uspel mobilizirati ljudi, ki sicer ne bi volili. Če torej upoštevamo oba dejavnika, verjetno dobimo najboljši odgovor, zakaj je prišlo do porasta volilne udeležbe,« je nadaljeval dr. Katsourides.
Dodal je še, da so mnogi pričakovali, da bo udeležbo na volitvah povišala tudi udeležba ciprsko-turških glasov, vendar se to ni zgodilo, saj je glasovalo zelo malo turških Ciprčanov.
Trend udeležbe na evropskih volitvah ostaja pozitiven – vendar ne v vseh državah
Delež volilnih upravičencev, ki so volili na evropskih volitvah, je padal že vse od prvih neposrednih volitev v Evropski parlament leta 1979. Različne razloge, ki so k temu prispevali, smo analizirali v prvem članku o evropskih volitvah.
Na volitvah leta 2019 pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Evropskih volitev se je leta 2019 udeležil za 8,05 odstotne točke večji delež volivcev kot leta 2014. Trend ostaja pozitiven tudi v primeru lanskih volitev, vendar se je delež udeležbe povečal samo za 0,08 odstotne točke.
Vendar pa trend ni bil pozitiven v vseh državah članicah Evropske unije. V nekaterih državah se je delež volivcev, ki se volitev niso udeležili, še povečal – takšen primer je na primer Hrvaška.

Strokovna terminologija razločuje med volilnim upravičencem kot osebo, ki ima pravico oddati glas na volitvah, ter volivcem kot osebo, ki je glas dejansko oddala. Za lažje branje v nadaljevanju članka volilne upravičence imenujemo volivci – ki se lahko odločijo na volitvah svoj glas oddati ali pa ne.
Pri Pod črto smo za nadaljevanje analize zbrali dodatne podatke, osredotočili smo se na sistemske in kontekstualne dejavnike, ki vplivajo na volilno udeležbo.
Največji delež volivcev se volitev ni udeležil na Hrvaškem
Na prvem mestu po neudeležbi je bila na evropskih volitvah leta 2019 Slovaška s 77 odstotki volivcev, ki se volitev niso udeležili, po vrsti pa ji sledijo Češka, Slovenija, Hrvaška in Portugalska.
Na zadnjih evropskih volitvah leta 2024 se je na prvo mesto po neudeležbi uvrstila Hrvaška, kjer ni volilo skoraj 80 odstotkov volilnih upravičencev. Sledijo Litva, Bolgarija, Latvija in Slovaška.
Na evropskih volitvah leta 2019 se je Slovenija udeležila med prvih pet držav z največjim deležem tistih, ki se volitev niso udeležili. Na zadnjih evropskih volitvah leta 2024 se je udeležba v Sloveniji povečala, še vedno pa se pri nas volitev ni udeležilo skoraj 60 odstotkov volilnih upravičencev.
Kot smo pojasnili v prvem članku, nizka udeležba na volitvah pomeni, da odločitev manjšega dela prebivalstva vpliva na življenja večine prebivalcev neke države, v primeru volitev v Evropski parlament pa tudi na življenja prebivalk in prebivalcev drugih evropskih držav.
Če je število volivcev iz posameznih družbenih skupin ali regij še posebno nizko, to pomeni tudi neenakomerno zastopanost pri pomembnih družbenih in političnih odločitvah. Na drugi strani pa se odpira vprašanje legitimnosti oblasti, zaradi česar si države prizadevajo za sistemske ukrepe, ki bi vodili v višjo udeležbo na volitvah – eden izmed takšnih ukrepov je obveznost udeležbe na volitvah.
Med državami z največjim deležem volivcev, ki so se udeležili volitev v evropski parlament, tudi leta 2024 na prvih treh mestih ostajajo Belgija, Luksemburg in Malta, tako kot v letu 2019.
Da se v Belgiji in Luksemburgu volitev ni udeležilo samo dobrih 10 odstotkov oziroma 18 odstotkov volivcev, ni presenetljivo, če upoštevamo, da je v obeh državah udeležba na volitvah obvezna.
Kot smo navedli v prvem članku, smo se glede obvezne udeležbe obrnili na belgijsko pisarno EP.
Odgovorili so nam, da je kazen za neopravičeno odsotnost na volitvah najprej finančna, za prvo odsotnost na volitvah med 40 in 80 evrov, za drugo pa med 80 in 200 evrov. Če se volivec v petnajstih letih brez tehtnega razloga volitev ne udeleži štiri- ali večkrat, se ga za deset let odstrani iz volilnega imenika. V tem času tudi ne more biti imenovan na javno funkcijo ali odlikovan.
Iz luksemburške pisarne EP so nam prav tako potrdili, da je pri njih volilna udeležba obvezna, neupravičena neudeležba na volitvah pa se po njihovi zakonodaji prav tako lahko kaznuje z denarnimi kaznimi.
Spremembe sistemskih dejavnikov na evropskih volitvah 2024
Med sistemskimi dejavniki smo se osredotočili na ureditev volilnega sistema, ki vključuje možnost izbire kandidatov, obvezno udeležbo in starostno mejo udeležbe na volitvah.
V Belgiji in Nemčiji se je spremenila starostna meja za udeležbo na volitvah, na evropskih volitvah leta 2019 je bila meja za udeležbo še 18 let, na volitvah leta 2024 pa se je spustila na 16 let.
Od leta 2019 do leta 2024 se je spremenila tudi zakonodaja na Cipru, kjer so ukinili obvezno udeležbo na volitvah.
Udeležba na volitvah je bila na Cipru uradno obvezna do leta 2019, vendar pa je bil zakon o obvezni volilni udeležbi praktično neaktiven že vse od leta 2004, ko je država postala članica Evropske unije, je pojasnil dr. Katsourides. Kazni za neudeležbo se namreč niso izvajale, zato je bila neudeležba na volitvah z vsakimi volitvami višja, je dodal.
Spremembe v deležu volilne udeležbe: največje povečanje deleža volilne udeležbe na Madžarskem, Cipru in v Sloveniji
Povečanju volilne udeležbe na Cipru smo se posvetili že na začetku članka, kjer smo izpostavili dva dejavnika – visoko podporo, ki jo je prejel popularni ustvarjalec vsebin na YouTubu (z 19,4-odstotno podporo se je uvrstil na tretje mesto), in lokalne volitve, ki so potekale na isti dan, kar se je zgodilo prvič v zgodovini evropskih volitev, kot so nam pojasnili iz ciprske pisarne EP.
Na madžarski volilni komisiji so nam pojasnili, da so tudi pri njih na isti dan potekale tako lokalne volitve kot tudi volitve za predstavnike manjšin, kar je gotovo vplivalo na povišanje udeležbe.
V Sloveniji nismo imeli sočasnih volitev – so bili pa sočasno izvedeni trije posvetovalni referendumi.
»Organizacija in izvedba več glasovanj sočasno, na primer več različnih volitev ali volitev in referendumov, pogosto vodi k večji mobilizaciji volivcev, saj lahko nekatera odločanja volivcev, organizirana na isti dan, mobilizirajo določene segmente volilne populacije, druga odločanja pa druge segmente te populacije. Zato ni nepričakovano, da v primeru več odločanj na isti dan to vpliva tudi na volilno udeležbo,« je pojasnila dr. Alenka Krašovec s Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Za povečano udeležbo na evropskih volitvah leta 2024 je v Sloveniji tako del razlage lahko povezan s sočasno izvedbo referendumov. »Res je večinoma, z nekaj izjemami, udeležba na referendumih v Sloveniji relativno nizka, a je vedno pomembna tudi tematika referendumov ter s tem povezana angažiranost strank ali drugih akterjev pri mobilizaciji volivcev. Tako bi lahko verjetno rekli, da je zlasti angažiranost strank oziroma drugih akterjev pri referendumu o t. i. evtanaziji mobilizirala pomembne segmente volivcev. To pa se je verjetno prelilo oz. odrazilo tudi v bistveno večji volilni udeležbi na evropskih volitvah, organiziranih na isti dan,« je dodala dr. Krašovec.
Vendar pa ima odločanje o več stvareh v kratkih obdobjih lahko tudi negativen vpliv na volilno udeležbo.
»Klic volivcev k več odločanjem v različnih dneh ali mesecih v kratkih obdobjih vodi k zasičenosti volivcev z odločanji v predstavniški demokraciji. Tako da sta oba konteksta – več odločanj sočasno ali pa več odločanj v kratkih razmikih v enem letu – lahko pomembna kontekstualna dejavnika volilne udeležbe,« je pojasnila dr. Krašovec.
Takšen primer je na zadnjih volitvah primer Litve, kjer se je leta 2024 delež volilne udeležbe znižal za 24,51 odstotne točke v primerjavi z evropskimi volitvami leta 2019. Kot so nam pojasnili iz pisarne EP, je prišlo v Litvi verjetno do zasičenosti volivcev z odločanjem, saj so v imeli v šestih tednih troje različnih volitev. Najprej 12. maja prvi krog predsedniških volitev, nato 26. maja drugi krog predsedniških volitev ter nato 9. junija evropske volitve. Jeseni pa so sledile še parlamentarne volitve.
»Vedno znova pa je treba pri pojasnjevanju volilne udeležbe upoštevati mnoge raznolike dejavnike, zlasti pa imeti v oziru dolgoročno perspektivo njenega pojasnjevanja,« je opozorila dr. Krašovec.
V članku smo se namenoma osredotočili na dejavnike, kot so sistemski dejavniki s spremembami v organizaciji volilnega sistema ter kontekstualni dejavniki, za katere smo lahko do sedaj zbrali in analizirali dostopne podatke.
Še bolj natančne analize, ki bodo upoštevale še dodatne dejavnike in dolgoročno perspektivo, bodo torej mogoče šele po daljšem časovnem obdobju.
Sodelujoči pri temi o volilni (ne)udeležbi:
Vodja projekta in odgovorna urednica: Taja Topolovec
Novinarsko delo: Nina Hlebec, Taja Topolovec
Zbiranje in preverjanje podatkov: Nina Hlebec, Taja Topolovec
Besedilo članka: Taja Topolovec
Vizualizacije in oblikovanje: Una Rebić, Metod Blejec
Lektura: Tjaša Mislej (besedilo članka), Nina Hlebec (infografike)
Podatke o volilni udeležbi na evropskih volitvah do vključno leta 2019 smo pri Pod črto pod vodstvom Divergente zbrali v okviru projekta Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJNet). Pri zbiranju podatkov smo sodelovali: Divergente (Portugalska), Are We Europe (Belgija), Átlátszó (Madžarska), Delfi Meedia (Estonija in Litva), Dataninja (Italija), Denník N (Slovaška), Deutsche Welle (Nemčija), DIN MIA’CET-Iscte (Portugalska), El Confidencial (Španija), EUrologus (Madžarska), II Sole 24 Ore (Italija), iMEdD (Grčija), NARA (Litva), Osservatorio Balcani e Caucaso Transeuropa (Italija), PressOne (Romunija), Rue89 Strasbourg (Francija), Voxeurop (Belgija) in Pod črto (Slovenija). (Podatke o udeležbi do vključno leta 2019 je za Pod črto zbirala tudi Hana Radilović.)

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto
Deli zgodbo 0 komentarjev
0 komentarjev