Državni zbor je konec septembra potrdil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela, ki med drugim določa, da lahko inšpektor delodajalcu, ki z delavcem sodeluje prek katere izmed prekarnih oblik dela, odredi, da mora delavca zaposliti za nedoločen čas. Sprememba bo prišla v veljavo 21. oktobra letos.

Inšpektor bo zaposlitev takšnega delavca odredil, če bo ugotovil, da delavec prek pogodbe civilnega prava – na primer študentske napotnice, kot samostojni podjetnik, prek avtorske pogodbe … – delo opravlja pod enakimi pogoji kot redno zaposleni. Če delodajalec takšnega delavca kljub odredbi inšpektorja ne bo zaposlil, mu grozi kazen od 4500 do 20.000 evrov.

Zakon je že zdaj prepovedoval sklepanje takšnih pogodb za tiste delavce, ki delo opravljajo pod enakimi pogoji kot redno zaposleni. Vendar pa je moral delavec zaposlitev iztožiti na sodišču. Tak sodni postopek je lahko trajal tudi več let.

Porast prekarnih oblik dela

Spremembe zakona o inšpekciji dela so odgovor na porast atipičnih in prekarnih oblik dela v Sloveniji v preteklih letih. Prekarna zaposlitev je zaposlitev delavca na podlagi pogodb civilnega prava, kot so avtorska pogodba, študentsko delo ali pogodba preko samostojnega podjetja za opravljanje dela, kakršno je značilno za redno delovno razmerje. Namen takšne zaposlitve ni spodbujanje podjetništva ali delovna svoboda delavca, temveč največkrat izogibanje plačevanja socialnih prispevkov in nižanje stroškov delodajalcev. Prekarni delavci so tisti, ki na pogodbo civilnega prava pristanejo zato, ker nimajo druge izbire, in ne zato, ker se želijo preizkusiti v podjetništvu.

Prekarnih delavcev ni malo. Točnih podatkov o tem, koliko delavcev dela pod neprimernimi pogoji in za nezadostno plačilo, ni. Eurostat spremlja statistiko delavcev, ki imajo z delodajalcem sklenjene pogodbe o delu za določen čas do treh mesecev. Slovenija s 4,5 odstotka takšnih delavcev skoraj za dvakrat presega povprečje Evropske unije, ki znaša 2,3 odstotka.

Povečuje se tudi odstotek atipičnih oblik zaposlitev, kakršni sta začasna zaposlitev in najemanje agencijskih delavcev. Obe vrsti zaposlitev sta v Sloveniji nad Evropskim povprečjem. Glede na povprečje Evropske unije Slovenija najbolj izstopa po deležu delavcev, ki v prihodnjih šestih mesecih pričakujejo možno izgubo zaposlitve. Teh je bilo v Sloveniji leta 2015 skoraj tretjina, kar 27,5 odstotka vseh zaposlenih, v Evropi zgolj 16 odstotkov.

Morda obširnost problematike delavcev z neprimerno obliko zaposlitve zajame tudi podatek Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), da je bila leta 2016 skoraj četrtina (23 odstotkov) samostojnih podjetnikov pod pragom tveganja revščine. Odstotek revnih samozaposlenih je celo primerljiv z odstotkom revnega delovno neaktivnega prebivalstva. Izmed delovno neaktivnih Slovencev je revnih 26,3 odstotka.

Komu škodi prekariat

Prekarno delo koristi zgolj tistim delodajalcem, ki mimo zakona uporabljajo prekarne delavce za opravljanje dela redno zaposlenih in si tako nižajo stroške dela. A na družbo ima izrazito negativne posledice: prekarno delo ruši socialno državo, tako na ravni posameznika kot na ravni družbe. Prekarni delavec ne dobi primernega plačila, niti nima delavskih pravic, kakršne mu po zakonu pripadajo. Nima dopusta ali bolniške, nima možnosti najema kredita. Takšnemu delavcu so otežene ali celo onemogočene življenjske blaginje, kakršni sta najem lastnega stanovanja ali ustvarjanje družine.

Prekarno delo škodi tudi širši družbi. Prispevki za socialno varnost iz prekarnih oblik dela so pogosto izrazito nižji kot prispevki, ki jih mora za delavca v rednem delovnem razmerju plačati delodajalec. Z nižjim izkupičkom v javni blagajni pa lahko pričakujemo manj socialne države – manj sredstev za javno šolstvo, javno zdravstvo, pokojnine in socialne prispevke.

Za odkrivanje kršitev delovne zakonodaje je pristojna delovna inšpekcija, ki je bila do sedaj v svojem delovanju zelo omejena. Do 21. oktobra letos delovni inšpektor, ki je odkril, da delodajalec sodeluje s prekarnim delavcem, ki bi ga moral glede na naravo dela po zakonu zaposliti, ni imel veliko možnosti ukrepanja. Delodajalca je lahko oglobil z globo v višini od 3.000 do 20.000 evrov, prav tako je do odprave nepravilnosti delavcu in delodajalcu prepovedal sodelovanje.

Da ti ukrepi za uravnavanje stanja na trenutno zelo neprizanesljivem trgu dela niso zadostni, smo že lani opozorili na podcrto.si. Enako opozarja Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, ki se bori za pravice delavcev, pa tudi delovna inšpekcija sama.

Država je sedaj storila prvi korak k izboljšanju stanja na trgu dela in sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovni inšpekciji, ki širi pristojnosti delovne inšpekcije.

Več pristojnosti delovni inšpekciji

Najpomembnejša sprememba, ki jo prinaša nov Zakon o inšpekciji dela, je sprememba devetnajstega člena zakona, ki ureja prepoved delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Zakon po novem določa, da inšpektor, ki ugotovi opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja, izda odločbo, v kateri odredi, da mora delodajalec prekarnemu delavcu izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi, ki ustreza dejanskemu stanju dela, ki ga delavec opravlja.

Na delovnem inšpektoratu pojasnjujejo, da inšpektorji kršitev delovnega razmerja ugotavljajo glede na konkretne okoliščine sodelovanja delodajalca in delavca – kakšen nadzor ima delavec nad opravljanjem dela, kakšna je samostojnost delavca, kakšna je vključenost v delovni proces, ali gre za osebno opravljanje dela, kako je s plačilom, in podobno. Inšpektor ugotovi kršitev delovne zakonodaje samo, če obstajajo vsi elementi delovnega razmerja.

Zakon prav tako določa, da mora delavec v zameno za ugotovljen obseg dela prejeti ustrezno plačilo. Pogodbo mora delodajalec delavcu izročiti v roku treh delovnih dni po tem, ko mu inšpektor vroči odločbo. Delavec najkasneje tri dni po prejemu pogodbe sklene pogodbo o zaposlitvi.

Če delodajalec prekarnemu delavcu v nasprotju z odločbo v roku 30 dneh ne ponudi pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Sodno varstvo lahko zahteva tudi delavec, ki mu je bila ponujena neprimerna pogodba. Delodajalca bo obenem inšpekcija kaznovala s 4500 do 20.000 evri.

Nova pristojnost delovne inšpekcije je korak v pravo smer, se strinjata tako Branka Knaflc z Inšpektorata RS za delo kot Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Funkl je še povedal, da bodo uporabnost spremembe zakonodaje že v kratkem preverili v praksi, ko bodo sprožili postopek glede prikritega delovnega razmerja pri delavki.

Poleg spremembe Zakona o inšpekciji dela je za zaščito delavcev pomembno tudi sprejetje Zakona o kolektivnih tožbah, ki bo omogočil lažje izterjevanje pravic v primerih množičnih oškodovanj, je prepričan Funkl.

Obenem opozarja, da je pot do primerne zaščite delavcev še dolga. Kot najpomembnejši spremembi, za kateri si bodo prizadevali v prihodnosti, izpostavlja povečevanje števila delovnih inšpektorjev, saj jih trenutno zgolj 41 pokriva celo državo, predvsem pa uzakonitev minimalnih standardov dela – minimalne urne postavke in uzakonitev bolniškega nadomestila za prekarne delavce.